Peking, Berlin, Daegu, London in Moskva so svetovna velemesta, v katerih je 30-letni jamajški atlet Usain Bolt od leta 2008 do letos ostal nepremagan na velikih tekmovanjih. Vključno s prvenstvom leta 2007 v Osaki je do letošnjega prvenstva v Londonu v sprintu na 100 in 200 m ter štafeti 4x100 m na svetovnih prvenstvih osvojil enajst zlatih in dve srebrni kolajni, na olimpijskih igrah pa osem zlatih odličij. Eden najboljših športnikov vseh časov se bo tekmovalno upokojil v soboto, ko bo na olimpijskem stadionu v Londonu nastopil v štafeti 4x100 metrov.
Devet sekund, pet desetink, osem stotink. Toliko časa je 16. avgusta 2009 potreboval tedaj dvaindvajsetletni jamajški sprinter Usain Bolt, da je prečkal ciljno črto stometrske, najkrajše atletske razdalje na olimpijskem stadionu v Berlinu. Osem let za svetovni rekord v atletiki ne pomeni pretirano veliko. Zdi pa se, da bo brada tega dosežka dolga. Zelo dolga. Morda večna? V času, ko se zdi svetovni razvoj neustavljiv, si je težko zamisliti, da je moč sto metrov preteči hitreje kot Bolt v Berlinu.
Natanko leto prej, 16. avgusta 2008, je Jamajčan na olimpijskih igrah v Pekingu svetovno javnost opozoril, da prihaja njegovo desetletje. Desetletje, v katerem je premikal meje svetovnega športa in človeških zmogljivosti, v katerem je postal najuspešnejši atlet na svetu na velikih tekmovanjih. Kot enaindvajsetletni mladenič je postavil svetovni rekord v sprintu na 100 m. Neverjeten čas devetih sekund, šestih desetink in devetih stotink se je zdel večen. A je zdržal le leto dni. Kot tudi rekordna znamka na 200 m, ki jo je v Londonu premaknil na nedosegljivih 19 sekund in 19 stotink.
Več kot športnik
Usain Bolt nikoli ni bil zgolj športnik. Bil je ikona, idol. Imel je status, kakršnega imajo lahko zgolj največji športniki vseh časov, ko so na vrhuncu svojih poti premikali meje. V zgodovini atletike, kraljice športa, sta bila pred Boltom takšni ikoni le Američana Jesse Owens in Carl Lewis. Boltovi nastopi v finalih velikih tekmovanj so bili nepogrešljivi tako pri najmlajših kot pri ženskem in moškem občinstvu. Spekter njegovih občudovalcev je bil namreč zelo širok. Celo desetletje je imel zvezdniški status, ki je v svetu športa primerljiv s Cristianom Ronaldom, Lionelom Messijem, Pelejem, Diegom Maradono, Muhamedom Alijem, Michaelom Jordanom, Rogerjem Federerjem.
Vse je bilo pripravljeno, da bi jamajški športnik predvčerajšnjim osvojil že dvanajsto zlato kolajno na atletskih svetovnih prvenstvih. A se je prav ob koncu zataknilo. V finalu sprinta na 100 m je doživel nepričakovan poraz in se je moral zadovoljiti s prvo bronasto kolajno na velikih tekmovanjih. Londonski finale bo pustil madež na športni poti najuspešnejšega atleta vseh časov. Po Boltovem tolmačenju športnih dosežkov je predvčerajšnjim doživel prvi pravi poraz. Na svetovnem prvenstvu leta 2007 v Osaki ga je na 200 m ugnal poznejši dopinški grešnik Tyson Gay. Leta 2011 je po diskvalifikaciji zaradi prehitrega starta v finalu svetovnega prvenstva v Daeguju dejal, da se je premagal sam. V soboto pa je postal svetovni prvak eden največjih dopinških kršiteljev v atletski zgodovini Justin Gatlin, ki ga je Bolt večkrat javno grajal in imel veliko zaslug, da mu je publika po vrnitvi na atletske steze leta 2010 namenjala žvižge na vseh svetovnih stadionih. Poleg Gatlina je Bolta ugnal še Američan Christian Coleman, čigar preteklost je vsaj za zdaj čista.
Usain Bolt ne bo nesmrten le zaradi športnih dosežkov. V spominu bo ostal kot oseba, ki je blestela tudi zunaj športnih prizorišč. Vselej je bil sproščen in do okolice odprt. Takšnega značaja se je veselil predvsem nežnejši spol. Ženske so ga znale zavrteti. Nikoli ni skrival nobenega razmerja, ničesar ni obžaloval, nikoli se ni opravičeval, če je kdaj spil kakšno caipirinho več od dovoljenega. Njegovi prekrški so bili redki. Po navadi so se pripetili po proslavljanju zmag na velikih tekmovanjih. Slavo si je priboril s trdim delom in fantastično ekipo, na čelu katere je vsa leta trenerska legenda Glen Mills.
Na sekundo zaslužil največ med vsemi
Bolt je bil zelo uspešen tudi kot poslovnež. Ustvaril je uspešno blagovno znamko s svojim imenom, s sponzorskimi pogodbami, med katerimi je izstopala Puma, pa je služil primerljivo z Ronaldom, Messijem, Federerjem in LeBronom Jamesom. Bolt je bil v času svoje športne poti tudi eden najbolje plačanih športnikov, četudi se je ukvarjal s športno panogo, s katero je s tekmovalnimi nagradami zaslužil le okrog pet odstotkov letnega zaslužka. Letno je zaslužil več kot 30 milijonov evrov, kar je približno desetkrat več kot drugi najboljši svetovni atleti. Je športnik, ki je zaslužil največ denarja med vsemi na sekundo svojega dela. Nepozaben je bil prizor pred štirimi leti, ko je Bolt med finalom teniškega Rolanda Garrosa zehal. Ko je podelil pokal zmagovalcu Rafaelu Nadalu, mu je rekel, da občuduje njegov trud, ko ure in ure premaguje tekmece, saj on to najraje stori v manj kot desetih sekundah. Nikoli ni pretirano veliko nastopal, nekaj let tudi zgolj štirikrat ali petkrat v sezoni, saj se je vselej osredotočal na velika tekmovanja. Na njih je ameriške sprinterje do zadnjega posamičnega nastopa premagoval kot za stavo. Do dopinških grešnikov je imel nično toleranco, zanje nikoli ni našel lepe besede.
Najuspešnejši svetovni atlet je velik nogometni navdušenec. Je strasten navijač moštva Manchester United. O sebi kot nogometašu ima visoko mnenje, saj si želi po koncu atletske poti postati profesionalni igralec. Kje drugje kot pri Joseju Mourinhu v Manchester Unitedu. Izmed nogometašev mu je bil doslej najljubši Nizozemec Ruud van Nistelrooy. Rad ima tudi kriket, še posebej pakistansko reprezentanco.
V življenju ga je najbolj prizadela letošnja smrt Germaina Maisona, ki je aprila umrl za posledicami prometne nesreče. S štiri leta starejšim nekdanjim skakalcem v višino sta bila zelo dobra prijatelja. Spomnil se je svojega najljubšega tekmovanja, ko je leta 2002 v Kingstonu v sprintu na 200 m postal svetovni mladinski prvak. S petnajstimi leti je pred domačo publiko postal najmlajši prvak doslej, saj je tekmoval v konkurenci štiri leta starejših tekmecev. Reprezentančni kolega Mason je bil tedaj tretji. Še bolj sta se skupaj veselila leta 2008 v Pekingu, kjer je olimpijski podprvak Mason tekmoval pod britansko zastavo. Ko je Bolt izvedel za smrt tesnega prijatelja, tri tedne ni stopil na atletsko stezo. Glen Mills ga je pustil žalovati, čeprav se je zavedal, da je svet morda že videl zadnji tek Usaina Bolta.
No, Bolt se je vendarle vrnil na atletsko stezo, doživel pa poraz, ki je bil lahko tudi posledica nepričakovane tritedenske pavze. Prenesel ga je v velikem slogu, čestital tekmecem ter z dvignjeno glavo pomahal v slovo zvesti angleški publiki.
