V zadnjem letu so mediji razkrili, da več podjetij, ki izvajajo čiščenje za ustanove javnega sektorja, množično krši pravice delavcev.
Tudi Banka Slovenije kmalu ne bo več zaposlovala čistilk. Njene prostore za zdaj čisti devet delavk, tri so zaposlene pri njej, šest pa jih pošilja podjetje Prosen Com. To podjetje je bilo pred kratkim izbrano, da bo prevzelo celotno čiščenje in bo, ker je bila v razpisu takšna zahteva, prevzelo tri čistilke, ki jim plačo zdaj plačuje Banka Slovenije. Eno leto jim bo moralo še zagotavljati pravice, ki jim pripadajo iz kolektivne pogodbe Banke Slovenije.
Boljše od odpuščanja
Banka Slovenije se je za to odločila zaradi »zniževanja stroškov poslovanja z ukinitvijo internega izvajanja procesa čiščenja«. Skupni letni strošek čiščenja naj bi se zmanjšal s 148.252 evrov na 131.300 evrov. Prokuristka podjetja Prosen Com Andreja Prosen pravi, da bodo pocenitev dosegli pri čistilih in čistilnih pripomočkih, »saj imamo lasten in direkten uvoz, pri čemer ni treba plačevati marž prodajalcem«.
Predstavnica sindikata Banke Slovenija Andreja Kopač oddaji čiščenja zunanjemu podjetju nasprotuje, a priznava, da je prezaposlitev čistilk »precej boljša od odpustitve iz poslovnih razlogov, kar je bila, seveda, tudi opcija«. Tudi ona meni, da gre za »čisto ekonomsko logiko«. »Storitev čiščenja ni primarna dejavnost BS in se čistilci najlažje najemajo od zunaj,« pravi.
Zaposlitev za tretjino dražja
Na ekonomske razloge za najemanje čistilcev se sklicuje tudi Goran Pavlič, direktor kamniškega centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (Cirius). Pavlič je pred kratkim odstopil od pogodbe z zunanjim izvajalcem čiščenja Manicomom, ker je menda maja ugotovil, da v Cirius pošilja manj kot osem čistilk, ki jih predvideva pogodba. Manicom je prvo podjetje, za katerega so mediji lani poročali, da množično krši pravice čistilk, zato je Delavska svetovalnica pozvala vse institucije javnega sektorja, ki so sodelovale z njim, naj čistilke zaposlijo neposredno.
Direktor Ciriusa odpovedi pogodbe z Manicomom ni videl kot priložnost, da čistilke zaposli sam, ampak je poiskal novega izvajalca čiščenja. »Poznamo prave številke,« pojasnjuje, »v primerjavi s populisti, ki trdijo, da so stroški zunanjega izvajanja storitev tako rekoč enaki ali celo višji od stroškov, ki jih ima delodajalec z redno zaposlenimi delavci«.
Pavlič je celo od »neodvisne gospodarske družbe« dobil primerjavo stroškov dela. »Neposredna zaposlitev čistilk je v našem primeru v resnici dokumentirano dražja od zunanjega izvajanja čiščenja za štiri tisoč do pet tisoč evrov na mesec,« je trdil pred slabim mesecem dni. Vrednost njegove pogodbe z Manicomom je bila 12.875 evrov na mesec. Julija je začelo čiščenje izvajati podjetje ESS, ki je na razpisu zmagalo s ceno 13.577 evrov na mesec.
Direktor je še pred koncem tega razpisa pojasnjeval, da so stroški zaposlitve zaradi več razlogov višji od stroškov zunanjega izvajalca: zaradi drugačne nabave sredstev, zato, ker so potrebne nadomestne delavke za nadure ter ob odsotnosti zaposlenih, in zato, ker so kolektivne pogodbe v javnem sektorju mnogo bolj radodarne z »vsemi mogočimi dodatki in drugimi ugodnostmi« kot kolektivne pogodbe v gospodarskih dejavnostih. »Po domače povedano, pravice delavcev se, žal, ne razumejo enako resno v zasebnem kot v javnem sektorju, kakor koli bogokletno se to sliši,« je iskren Pavlič, »pa tudi zaposleni jih v zasebnem sektorju ne zahtevajo v nedogled, ker jim je jasno, da lahko izgubijo službe v stečaju, te bojazni pa v javnem sektorju ni.« V plačnem sistemu javnega sektorja so čistilke sicer uvrščene tako, da so praviloma za celo delovno dobo obsojene na minimalno plačo, nato pa dobijo nizko pokojnino.
