Po včerajšnji seji hrvaške vlade v Kninu bo danes ob obletnici konca vojne na Hrvaškem tradicionalna velika slovesnost. Več deset tisoč ljudi naj bi se udeležilo proslave, katere glavni del bo potekal na kninski trdnjavi, kjer je Franjo Tuđman po ponovnem zavzetju mesta zmagoslavno obesil veliko hrvaško zastavo. Po nagovorih predsednice Kolinde Grabar Kitarović, premierja Andreja Plenkovića in predsednika sabora Gordana Jandrokovića se bo slavje preselilo v mesto, ki ga bodo preletela hrvaška bojna letala. Srbi, ki so med operacijo Nevihta množično zapustili to območje, pa se na ta dan spominjajo svojih žrtev.
Napačno ustvarjeni vtisi
Toda nekateri menijo, da se vojna v prenesenem pomenu še ni končala. »Vojna se ne more končati, ker nekdo noče, da se konča,« ob 22. obletnici hrvaške operacije Nevihta pravi hrvaški novinar Saša Kosanović, ki je zaradi dokumentarca o vojnih zločinih Hrvaške pri kraju Dvor na Uni pred leti izgubil službo na HTV, zdaj pa kot novinar dela za spletni portal Novosti manjšinske organizacije Srbov na Hrvaškem, Srbskega nacionalnega sveta. Čeprav se na slovesnostih ob obletnici Nevihte slavi osvoboditev, pa se po Kosanovićevih besedah dejansko proslavlja pregon Srbo. »To je bila namreč ves čas namera Tuđmanovega režima,« pravi. Za to, da se vojna med Hrvaško in Srbijo po njegovem mnenju v resnici še ni končala, čeprav je orožje potihnilo, Kosanović ne krivi samo Hrvaške: »Za končanje vojne, tako kot za njen začetek, sta potrebna dva.« In vendar se vojna nadaljuje, ker se ustvarjajo miti o operaciji Nevihta, prva žrtev pri ustvarjanju mitov pa je resnica, je dejal Kosanović na tribuni srbskega veleposlaništva v Sloveniji ob obletnici operacije Nevihta.
Hrvaško operacijo Nevihta danes vidi kot vrhunec dolgoletnih procesov na Hrvaškem, ki si na svojem ozemlju ni želela videti toliko Srbov. Mediji na Hrvaškem so po njegovih besedah veliko pripomogli k dehumanizaciji Srbov, saj so dolgo časa vedno znova zgolj ponavljali, kako zelo jih ogrožajo. Ustvarjal se je vtis, da so vsi Srbi sovražniki Hrvaške. Ustvarilo se je enako vzdušje kot proti Japoncem v ZDA med drugo svetovno vojno, ki so bili internirani brez razloga, dodaja. Prav tako je bila Nevihta tudi posledica ves čas prisotne teze o »humanem preseljevanju narodov«, je dejal Kosanović in spomnil na dogovarjanja Tuđmana in ministra za obrambo Gojka Šuška, kako bi Srbe na Hrvaškem rada zamenjala za vojvodinske Hrvate, tiste Srbe, ki bi ostali, pa da bi nekako pohrvatili.
Po operaciji Nevihta je bilo Srbom sprva onemogočeno, da se vrnejo, pravi. Sprejeli so namreč zakon, po katerem bo nacionalizirana vsaka hiša, katere lastnik se v 15 dneh ne vrne. A so Hrvati zaprli meje in onemogočali vrnitev Srbom s starimi osebnimi izkaznicami, je dejal in pristavil, da so pozneje ta zakon umaknili. Po podatkih UNHCR se je na Hrvaško vrnilo 133.000 Srbov, po srbskih podatkih pa je bilo pregnanih od 200.000 do 250.000 ljudi. Kljub temu še danes veliko Srbov, ki so se vrnili, v Krajini nima elektrike in vode, pravi Kosanović. »Namesto da bi se z dialogom in pojasnjevanjem miti o Nevihti odpravljali, se krepijo,« dodaja.
