Na Hrvaškem je dan zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov, ki ga praznujejo 5. avgusta ob obletnici vojaške operacije Nevihta, eden najpomembnejših državnih praznikov. Množice hrvaških državljanov se z različnih koncev države napotijo proti nekdanjemu središču srbskega upora na Hrvaškem, Kninu, kjer potekajo zdaj že tradicionalne slovesnosti. V soboto bodo zaznamovali 22. obletnico dogodka, ki ga imajo mnogi na Hrvaškem za prelomnico v novejši hrvaški zgodovini. Povečini jo ocenjujejo kot briljantno zmago, saj so hrvaške sile v vsega nekaj dneh znova vzpostavile nadzor nad približno petino državnega ozemlja – nad več kot 10.400 kvadratnimi kilometri od Petrinje do predmestij Šibenika. Dobre tri mesece pred tem so vojaki v operaciji Blisk osvobodili zahodno Slavonijo. Na Hrvaškem poudarjajo, da je bila z Nevihto »izbrisana« srbska paradržava, v kateri so bile kršene pravice nesrbskega prebivalstva, pogašen da je bil sen o »veliki Srbiji« na hrvaškem ozemlju ter obenem ustvarjeni pogoji za končanje spopadov v BiH, ki je sledilo nekaj mesecev pozneje. Kot poudarjajo, bi večinsko muslimansko prebivalstvo na območju Bihaća zagotovo doletela usoda rojakov iz Srebrenice, če ne bi bilo Nevihte. Zeleno luč za operacijo naj bi takrat prižgale tudi vodilne svetovne sile z ZDA na čelu.
Govori vseh treh najvišjih politikov
Ameriški helikopterji kiowa OH-58, ki so jih ZDA podarile zvesti zaveznici na evropskem jugovzhodu, bodo v soboto kazali dodatno hrvaško vojaško moč, ko bodo prvič poleteli v javnosti. V svečanem poletu bodo prekrili nebo nad kninsko trdnjavo, na kateri bo potekal osrednji del sobotne slovesnosti. Z zanimanjem pričakujejo nagovore predsednikov sabora, države in vlade Gordana Jandrokovića, Kolinde Grabrar - Kitarović in Andreja Plenkovića. Zbrane bo nagovorila tudi hči enega izmed padlih hrvaških vojakov.
Del javnosti ocenjuje, da je državni vrh izbral kninsko trdnjavo za nagovore, ker se želi izogniti žvižgom in glasnim kritikam nezadovoljnih državljanov, ki naj bi jih bili lažje deležni, če bi se kazali na glavnem mestnem trgu ali na športnem stadionu. Iz vlade to zanikajo. Izpostavljajo simbolični pomen trdnjave, na kateri je prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman avgusta 1995 poljubil in zavihtel velikansko hrvaško zastavo, potem ko so hrvaške vojaške sile prevzele nadzor nad območjem. Tuđman je med drugim takrat povedal, da so uporniški Srbi pobegnili pred hrvaško vojsko, ne da bi jim uspelo pobrati svoje umazane spodnjice.
Thompson bo pel v Slunju
Kninska trdnjava je vpisana v kolektivni spomin Hrvatov kot sedež hrvaškega kralja Dmitra Zvonimirja in njegovega zgodnjega srednjeveškega kraljestva. O mitih in legendah, povezanih s kraljem Dmitrom Zvonimirjem, poje protislovni hrvaški pevec in ikona desnice Marko Perković - Thompson, ki bo v soboto nastopal na odru v Slunju nedaleč od Karlovca, potem ko je zadnji dve leti 5. avgusta pel v Kninu. Thompsonov koncert je letos pritegnil pozornost zaradi stroškov, ki naj bi presegli 70.000 evrov, kar je približno petkrat več, kot bodo v Kninu porabili za rockovsko skupino Prljavo kazalište. Mestna uprava Slunja je navdušena nad Thompsonom, čeprav njihov letni proračun znaša komaj štiri milijone evrov. Zato so na pomoč priskočili tako iz Karlovške županije kot tudi z ministrstva za veterane.
Minister za veterane Tomo Medved pa je moral potem pojasnjevati, zakaj plačujejo nastop dokazanega ustašofila. Dejal je, da pokrivajo tehnične stroške proslave v Slunju, kot je avtobusni prevoz veteranov do prizorišča. Thomspon je pred nekaj dnevi dejal, da za nastop v Slunju ne bo vzel niti kune. Ne vidi pa nič spornega v tem, da bo znova pel svojo pesem Čavoglave, ki se začne z zloglasnim ustaškim pozdravom Za dom spremni.
Sadje in zelenjava skozi oči Nevihte
Sofinanciranje Thompsonovega koncerta iz hrvaškega državnega proračuna je ostro kritiziral podpredsednik srbske vlade in zunanji minister Ivica Dačić. Meni, da Thompson »nosi jasen ustaški predznak« ter da je njegov nastop žalitev in ponižanje srbskih žrtev. Beograd v Nevihti vidi največje etnično čiščenje v Evropi po drugi svetovni vojni, ko naj bi bilo s hrvaškega ozemlja pregnanih okoli 200.000 Srbov. V Srbiji je tako 5. avgust dan spomina na trpljenje in pregon Srbov. Obletnica vsako leto poveča napetosti v odnosih med Zagrebom in Beogradom. Letos pa so v Srbiji šli tako daleč, da je premierka Ana Brnabić celo hrvaške spremembe pravil fitosanitarnega nadzora sadja in zelenjave na mejah z državami, ki niso članice EU, ocenila kot hrvaško provokacijo pred Nevihto.
