Avantgardni tajvanski video – izbor 2017 je večletni projekt, ki je po besedah Yunnie Yang potekal od leta 2013 do letos. Izbor dokaj kratkih videov, nekateri so bili tudi mednarodno nagrajeni, sestavljajo različne sodobne umetniške estetske prakse – film, videoumetnost, (digitalna) animacija, eksperimentalni film in performans. Ta je predvsem čuten, kar kuratorka tudi posebej izpostavi; kajti video kot medij, ki se ga uvršča tako v polje popularne kulture kot tudi umetnosti, se velikokrat stereotipno pojmuje kot tisti, ki ne omogoča iskanja čustvenih razsežnosti.
V umetniških projektih, ki se jih kuratorka loteva, te stereotipe podira; obenem pa v izražanju z novimi mediji, kot sta film in video, skuša uvideti, kako tehnološke iznajdbe vplivajo na individuumovo razmišljanje, saj so ravno »vizualne podobe tiste, ki v načinu življenja, pa tudi razmišljanja nove generacije prevladujejo«. »Pri tem ni nobenega kritičnega premisleka,« je povedala na torkovi predstavitvi.
Govedina in dirigent
Dvanajsterica z gibljivimi slikami (tenko)čutno in mehko odpira teme, ki zadevajo posameznika, predvsem pa s kritično noto izpostavljajo družbene in politične probleme, nezadovoljstvo in ideološko ujetost. Medijska in politična manipulacija, človekova zavest, ki je ujeta v kremplje ideologij in tehnologije, globalni kulturni turizem, ki izriva tradicijo in na piedestal postavlja »komercialno kulturo«, iskanje ter odpravljanje stereotipov, ki se pripisujejo narodom, so izstopajoči premisleki tajvanskih umetnikov.
Zhang Xu Zhan, najmlajši predstavnik omenjene dvanajsterice, je v petminutnem videu Ritual of Cthode Ray Tube razvijal posebno črno-belo risalno tehniko, s katero je uprizarjal medijsko manipulacijo. Glavno vlogo v posnetku je imel dirigent, ki je utelešal vlogo medijskega mogotca. Magnat z združevanjem medijev ustvarja medijski monopol v širši družbeni krajni, kar pomeni le eno – prikazovanje in dirigiranje z izkrivljeno resnico, oblikovano po merilih in zanimanjih dirigenta oziroma medijskega mogula.
Umetnik, ki se je izpopolnjeval tudi v Dresdnu, Wang Ding Yeh je v videu Beef-Wonderful Promises ponazarjal predvolilne politične obljube, ki med mandatom niso nikoli izpolnjene. Govedina, obkrožena s cvetjem, je metaforično predstavljala prazne politične obljube; sočna govedina je med videom ali mandatom trohnela, razcveteli cvetovi so veneli. Konec mandata – obljube so se »posrkale same vase« in izničile.
Tajvan ali “svet v malem”
V videoprogramu je moč zaslediti navdihe in simbole tudi iz tradicionalne tajvanske kulture. To pa ne pomeni, da ti naslavljajo zgolj otoško družbo in njihove probleme, saj obravnavane teme lahko zaznamo tudi drugod po svetu, v vseh kulturah pravzaprav. Tajvansko, pa tudi širšo družbo Yunnia Yang označuje kot individualizirano, avtomatizirano, utečeno v dnevno rutino; žalostno dejstvo pa je, da večina ne zaznava političnih, aktualnih problemov, okolja in slabih dejanj okoli sebe. Celoten sistem deluje zgolj ekonomsko, na način uporabne vrednosti – vse se pretvori v stvar, v blago, ki se ga (po)troši, uporablja in prodaja. Takšno materialistično usmerjeno ozko razmišljanje umetnostno zgodovinarko zelo jezi, saj ne ponuja zavedanja, kakšne (dolgoročne) tragične posledice ta sistem prinaša.
