Oba organizatorja iger mora 13. septembra v Limi samo še formalno potrditi Mednarodni olimpijski komite (MOK). Nima namreč druge izbire, saj so vsi drugi kandidati za leti 2024 in 2028 – Budimpešta, Rim, Boston in Hamburg – odstopili, največkrat iz finančnih razlogov. Kot Los Angeles, ki je bil gostitelj iger v letih 1932 in 1984, bo tudi Pariz igre gostil že tretjič, prvič jih je organiziral leta 1900. Leta 1924 je v Pariz na olimpijske igre prišlo 3000 športnikov iz 44 držav, natančno sto let pozneje jih v Parizu pričakujejo več kot 10.000 iz več kot 200 držav. Pariz, ki je v 21. stoletju večkrat izgubil boj za organizacijo te mogočne prireditve, je tokrat najel najboljše strokovnjake za komunikacijo in lobiranje. K uspešni kandidaturi je prispevalo tudi dobro izvedeno evropsko prvenstvo v nogometu leta 2016. Če bi namreč tu Francozom spodletelo, na primer zaradi terorizma, zdaj ne bi dobili organizacije OI za leto 2024.
Županja sprva proti OI
Po zadnji anketi se 68 odstotkov Francozov veseli, da bodo gostitelji OI. Pri mladih je ta delež celo 90-odstoten. Nekateri Francozi pa se vendarle sprašujejo, kdo bo plačal to drago prireditev. Zaradi finančnih razlogov je pariška županja Anne Hidalgo leta 2014, ko je še kandidirala za ta položaj, nasprotovala OI. Kandidaturo Pariza je nato s svojo podporo rešil francoski predsednik François Hollande. Že naslednje leto si je Hidalgova začela močno prizadevati za zmago v boju za organizacijo OI.
Med politiki je igram dolgo časa nasprotoval vedno nergaški radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon, vendar glede na to, da veliko njegovih političnih zaveznikov prihaja iz levičarskega pariškega predmestja Saint-Denis, kje bodo kmalu začeli graditi olimpijski bazen in – sprva kot olimpijsko vas – kar 4000 socialnih stanovanj, ni mogel vztrajati pri stališču, ki je tudi v nasprotju z razpoloženjem njegovih volilcev. Sindikati so OI tako naklonjeni, da so obljubili, da v njihovem času ne bo stavk.
Poceni igre
Sploh bodo OI v Parizu, ki ima zgrajenih že 95 odstotkov vseh potrebnih športnih objektov, poceni. To je zahteval tudi MOK, sicer je obstajala nevarnost, da kmalu ne bo več kandidatov za organizacijo OI. Tako je na primer že za zimske igre 2022 zaradi nezanimanja za organizacijo gostitelj postal Peking, od katerega so prva smučišča oddaljena več sto kilometrov.
Če so poletne igre v Pekingu leta 2008 stale 35 milijard, zimske v Sočiju leta 2014 pa 36, naj bi poletne v Parizu leta 2024 stale samo 6,5 milijarde. Mnogi opozarjajo, da je bil tudi za poletne igre 2012 v Londonu proračun najprej 5 milijard (v resnici je bil namerno podcenjen), potem pa skoraj trikrat večji. Vsekakor so bile največja finančna katastrofa OI v Atenah leta 2004, kar je pozneje deloma vplivalo na izbruh velike grške dolžniške krize. Slabo kaže tudi za Rio. Najbolj so se obrestovale OI v Barceloni leta 1992, celo preveč, saj se danes katalonska prestolnica dobesedno otepa turistov.
Slišati je tudi, da bi teroristični napad nekaj mesecev pred začetkom iger 2024 povzročil astronomsko zvišanje stroškov za varnost, ker bi vlada morala v tem primeru najeti zasebne varnostne agencije. V resnici bodo stroški za varnost predvideni vnaprej in jih teroristični napad ne bi bistveno spremenil.
Največji zmagovalec OI bo turizem
Nekateri Francozi se sprašujejo, zakaj je denar za OI, ne pa za druge, nujnejše stvari in zakaj so se druge države zaradi varčevanja OI odpovedale, Francija, ki ima največji proračunski primanjkljaj v EU, pa ne. Država naj bi dala dobro milijardo evrov, MOK bo prispeval 1,7 milijarde, okoli milijardo bodo dali sponzorji, podobna vsoto bi lahko prireditelji dobili tudi od 13 milijonov vstopnic. Še vsaj dve milijardi bo treba dati za infrastrukturo, ki ni tako zelo povezana z igrami. Med drugim bodo nekje gradnjo podzemne železnice pospešili in jo namesto leta 2028 zgradili leta 2024.
Toda francoski turizem bo samo v času iger zaslužil od 5 do 10 milijard evrov več kot običajno, po igrah pa naj bi se velik naval turistov na Francijo, ki se je od leta 2015 zaradi terorističnih napadov malce zmanjšal, nadaljeval. Vsega skupaj naj bi OI ustvarile kar 200.000 novih delovnih mest, kar je za Francijo, ki ima večjo raven brezposelnosti od povprečja v EU in Slovenije, zelo pomembno. Strokovnjaki za zdravje tudi pričakujejo, da se bodo po OI Francozi več ukvarjali s športom. Mlajše generacije so namreč vse manj telesno aktivne.
