Po sestanku znanstvenikov s premierjem Mirom Cerarjem – ta je po več mesecih protestov potekal minuli teden – znanstveniki priznavajo, da so premierjeve obljube o povišanju sredstev za znanost res premik na bolje. A hkrati opozarjajo, da obljubljeno dodatno financiranje znanosti še ne bo rešilo.
Premier in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič sta napovedala, da naj bi znanstvenemu »resorju« država še letos dodelila dodatnih devet milijonov evrov, v prihodnjih dveh letih pa vsakokrat še dodatnih dvajset milijonov. »Predlagani denar je dokončno spremenil trend na bolje,« pravi predsednik znanstvenega sveta Inštituta Jožefa Stefana Dragan Mihailović. »Pri tem je treba pohvaliti vse, ki so se za to potrudili, tudi ministrico.« Vendar ti zneski vključujejo tudi visoke (nove) članarine v mednarodnih znanstvenih združenjih, kot sta Cern in Evropska vesoljska agencija, opozarjajo znanstveniki.
Se vlada zaveda problema ali se le odziva na proteste?
Mihailović in predstavnik organizacijskega odbora Shoda za znanost Oto Luthar (direktor ZRC SAZU), ki se je udeležil sestanka, sta do predloga večplastno kritična. Luthar je na sestanku s premierjem in ministrico opozoril, da predlagana sredstva še vedno dosegajo zgolj polovico zahtev znanstvenikov. »Predlagano povišanje sredstev žal ne zadošča niti za osnovno financiranje redne znanstvene dejavnosti. Razen če kot sprejemljivo stanje razumemo razpolovljeni nabor mladih raziskovalk in raziskovalcev, pomanjkljiva vlaganja v opremo in negotovo financiranje dolgoročnih raziskav, kot so slovarji slovenskega jezika, zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, Biografski leksikon in podobno,« našteva Luthar. Znanstveniki so od premierja pričakovali, da bodo pri vladi ustanovili delovno skupino, »ki bi v najhitrejšem času pripravila predloge najnujnejših sprememb«, pravi Luthar. »A od predsednika vlade smo dobili zgolj predlog za še en posvet jeseni. Osem mesecev pred volitvami na več kot na ponovno seznanitev z alarmantno situacijo ne gre računati,« je realističen.
»Spomnimo se konteksta: financiranje znanosti je po letu 2009 upadlo za 25 odstotkov, vsi drugi resorji pa so od leta 2011 pridobivali,« dodaja Mihailović. »Po konkurenčnosti v znanosti smo na repu EU. Ali je to strategija razvoja Slovenije?« se sprašuje. Iz preteklih odločitev in predlogov za zmanjševanje znanstvenega proračuna (nazadnje je ministrica za finance Mateja Vraničar Erman predlagala, da bi znanosti letos odvzeli 20 milijonov evrov) Mihailović sklepa, da »v vladi ni razumevanja, čemu znanost služi«. Idejo o rezanju znanstvenega proračuna je sicer vlada pred štirinajstimi dnevi že preklicala. »Doseči pa moramo, da nobenemu ministru za okroglo mizo na Gregorčičevi ne bi padlo niti na kraj pameti, da bi še najprej zmanjševali denar za znanost,« pravi Mihailović.
Slovenija po odnosu do znanosti podobna Madžarski
Znanstveniki, zbrani v iniciativi Shod za znanost, ki je aprila na ulice popeljala stotine protestirajočih znanstvenikov, in tudi drugi opozarjajo, da je znanost v kriznih letih (po letu 2009) v resnici izgubila 140 milijonov evrov. »Naše prizadevanje ni zgolj delavsko-sindikalno gibanje, četudi je res, da se zlasti mlajši znanstveniki z znanstvenim delom težko preživljajo,« pravi predsednica Sveta za znanost in tehnologijo in direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek. »Gre predvsem za vprašanje, ali se bo na podlagi znanstvenih odkritij država razvijala in ali bo posledično naraščal tudi BDP. Od tega je odvisen razvoj Slovenije.« Tudi Tamara Lah Turnšek opozarja, da Slovenija na področju raziskovanja in razvoja zaostaja za konkurentkami. Krivdo pripisuje napačnim politično-strateškim odločitvam: »V času globalne gospodarske krize so sredstva za znanost zmanjševale zgolj štiri članice EU: Madžarska, Portugalska, Grčija in Slovenija. Vse druge so ravno v iskanju izhoda iz krize sredstva zviševale.«
