Marko Podkubovšek je star podjetniški maček na področju turizma, ki se je vrsto let dokazoval v ZDA. Aktiven je tudi v svetu vina, saj je solastnik vinske hiše Sanctum, ki obdeluje vinograde na strminah Loč in Klokočovnika, s poslovnim partnerjem Ilyo Shchukinom pa ima že petnajsto leto podjetje Vinum USA, ki čez lužo uvaža vino iz Slovenije in Hrvaške.
V Slovenijo je letos povabil četo ameriških poslovnih partnerjev, s katerimi so v preteklih dneh prepotovali slovensko Istro, Štajersko in Posavje, včeraj pa so se ustavili na Ptuju, zato da bi pomagali odgovoriti na vprašanje, ali so ZDA obljubljena država za slovenska vina.
»ZDA so unikum,« je uvodoma povedal Podkubovšek, »saj tam trgovanje z vinom ni prosto, vsaka država ima svoja pravila. Posel zmeraj poteka v treh delih, prek uvoznika, distributerja in trgovca.«
Nekoč je slovensko vino uvažala Coca-Cola
Izvoz slovenskega vina v ZDA ima dolgo zgodovino. Zanimiv je podatek, da je konec sedemdesetih let posel prevzela Coca-Cola. Na Floridi je ustanovila podjetje Laureate, prek katerega je uvažala slovensko vino z blagovno znamko Avia. Pri tem je bila ključna nizka cena, ne pa kakovost. Zato so podpovprečna vina iz jugoslovanske republike bolj škodila kot koristila ugledu slovenskega vinogradništva. Ko je Avia v začetku devetdesetih let ugasnila, za njo v naših vinogradih ni jokal nihče. Zdaj je družba Laureate v lasti kleti Goriška brda.
Večina za liter vina ne dobi niti poltretjega evra
Tiste vinarje, ki jih mika ameriški trg, Shchukin opozarja, da morajo zelo dobro preračunati, po kakšni ceni bo njihovo vino naprodaj. Zaradi transportnih stroškov, davkov in prispevkov, ki nastanejo pri vsaki preprodaji, je namreč maloprodajna cena praviloma 3,5-kratnik izvozne cene. Če torej hoče, da vino v ZDA stane 20 dolarjev, sme vinar za steklenico zahtevati največ pet evrov.
A za večino vin, ki potujejo čez Atlantik, je ta cena znanstvena fantastika. Strezni podatek, da je povprečna cena v ZDA izvoženega slovenskega vina 2,3 do 2,4 evra. Za liter, ne za steklenico. »Treba je biti realen,« opozarja Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije, »čim posel presega 50.000 steklenic, je zgodba o visokih cenah pozabljena.« ZDA kljub temu spadajo med pet najpomembnejših izvoznih držav, na leto se tja proda do 600.000 litrov slovenskega vina.
»Cena je res ključna, saj imajo stranke točno določene kritične meje,« mu je pritrdil Joshua Segal, distributer iz Oregona. »So pa ZDA hkrati tudi zelo odprt trg. Imamo veliko strank, ki bi rade spoznale nekaj novega.« In zato, da ljudje opazijo slovenska vina, so nujne dobre zgodbe, pravi Thomas Gill, uvoznik iz Minnesote. »Imate izjemno zgodovino in imate najstarejšo trto na svetu, takšni podatki so zelo zanimivi občinstvu, ki je lačno vsake podrobnosti v zvezi z vinom in z vinsko deželo, v kateri je pridelano.«
Številni slovenski vinarji pobirajo medalje na mednarodnih vinskih ocenjevanjih, drugi se raje hvalijo z ocenami svetovno znanih vinskih kritikov (Robert Parker, James Suckling, Jancis Robinson…). Ob vprašanju, kateri od ameriških gostov v svojem poslu izpostavlja medalje in ocene, niti eden ni dvignil roke.
»Že pred leti sem točke snel s prodajnih polic,« je razložil Russel Fay, lastnik vinoteke v Minneapolisu. »Danes so ti podatki pomembni samo točno določenim kupcem točno določenih vin, med katera slovenska ne spadajo. Nekoč so bila vina s 100 točkami nekakšen statusni simbol tistih, ki se radi bahajo. Takih ljudi je v ZDA seveda veliko, a še več je drugačnih. In prav ta liberalni urbani sloj je ciljno občinstvo za slovenska vina.«
»Ključni problem pri izvozu slovenskih vin je, da ni državnega telesa, ki bi pomagalo pri trženju in tkanju poslovnih vezi,« je razpravo zaokrožil Podkubovšek. »Ni nam treba izumiti ničesar novega. Samo v Avstrijo je treba iti pogledat, kakšno podporo tam uživajo vinarji in kako uspešni so. Pa je bil ugled njihovih vin pred 30 leti, po aferi z glikolom, čisto na psu.«
