Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so potrdili, da so začeli spet oblikovati svoj del meddržavne diplomatske komisije za reševanja spora o meji s Srbijo. Tudi v Beogradu vse bolj namigujejo, da so pripravljeni reševati vprašanje meje s svojo sosedo, potem ko se je komisija nazadnje sešla septembra 2011. Predvidoma jeseni bo sledil novi poskus dvostranskega dogovora, če ne bo uspešen, pa so se sogovorniki pripravljeni obrniti na mednarodno pravosodje. V Beogradu najpogosteje omenjajo arbitražo. Čeprav je ad-hoc arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško potrdila katastrske meje kot temelj za državno mejo, kar se ujema s hrvaškimi stališči v sporu s Srbijo, pa bi v Zagreb rajši videli, če bi se po rešitev obrnili na Meddržavno sodišče v Haagu.
Spornih 12.400 hektarjev zemljišč ter otoka na Donavi
Ko se pogleda čez ramo hrvaških in srbskih pogajalcev, ki so znova pokazali dobro voljo za pogovore, so na mizi zlasti različna stališča glede meje na Donavi. Zagreb vleče črto v skladu s katastrskimi mejami, Beograd pa vztraja pri sredinski črti na največji srednjeevropske reki, ki je v 145 kilometrih mejna med obema državama. Obe strani soglašata s sklepi Badinterjeve komisije iz leta 1991 o mejah med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami kot meddržavnih mejah po osamosvojitvi držav. Hrvaško zunanje ministrstvo pri tem poudarja, da so bile meje katastrskih občin tudi meje med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami in pokrajinami. Po katastru je na levem bregu Donave v Vojvodini približno 11.500 hektarjev hrvaških zemljišč, srbskih na nasprotnem bregu pa okoli 900 hektarjev (za primerjavo: katastrska občina Osijek meri nekaj več kot 6500 hektarjev). Na Hrvaškem poudarjajo, da so hrvaške katastrske občine v Srbiji bogate z gozdovi in plodno zemljo, v nasprotju s srbskimi katastrskimi občinami na Hrvaškem, ki niso tako rodovitne.
Jedro spora pa sta dva rečna otoka, Šarengradska ada in Vukovarska ada, ki si ju lastita obe državi. Srbija meni, da se adi naslanjata na levi donavski breg, Hrvaška pa maha s katastrskimi dokumenti. Oba otoka sta bila v času Jugoslavije del Hrvaške, po izbruhu vojne pa so ju zasedle srbske sile, ki so se umaknile leta 2004. Napetosti za zdaj ni, ker sta se državi dogovorili, da prebivalci obeh držav lahko nemoteno obiskujejo rečna otoka. Vukovarska ada je tako priljubljeno kopališče Vukovarčanov.
Pogovori so tekli osem let, dokler se ni resneje zataknilo
V Beogradu vztrajajo pri sredinski črti na Donavi s pojasnilom, da podobna rešitev velja v primeru večine drugih držav, med katerimi je Donava mejna reka. Sklicujejo se tudi na tovrstne odločitve ob utemeljitvi avtonomne pokrajine Vojvodine iz leta 1945, ki jih imajo v Zagrebu za enostranske, čeprav se to vprašanje v času Jugoslavije ni poudarjalo.
Hrvaška in Srbija sta leta 2001 podpisali protokol o načelih za določanje meje, v katerem je med drugim zapisano, da bodo upoštevali kataster in relevantno dokumentacijo. Dvostranski pogovori v okviru meddržavne komisije so se začeli leta 2003, ko je steklo preverjanje katastrov obeh držav. Merjenje se je začelo od tromeje z Bosno in Hercegovino, večjih nesoglasij o razmejitvi ob tamkajšnji »zeleni meji« pa ni bilo. Delo so ustavili, ko so prišli do Donave pri Bački Palanki, približno 50 kilometrov zračne linije severno od tromeje, ker so se pojavila za zdaj nepremostljiva stališča o meji ob Donavi. Do septembra 2011, ko so pogajanja začasno prekinili, se je meddržavna komisija srečala devetkrat. Naslednje srečanje bo predvidoma na Hrvaškem, ko naj bi se poskusili dogovoriti o temeljnih načelih za določanje meje.
