Dva dni po odločitvi sodišča EU v Luksemburgu, da je Hrvaška odgovorna za azilne prošnje ljudi, ki so med septembrom 2015 ter marcem 2016 skozi zahodni Balkan potovali proti severu, še ni znano, kakšne učinke bo imela ta sodba. Sodišče je razsodilo, da je bilo prečkanje meja po humanitarnem koridorju nezakonito. Je pa že jasno, da bi morebitno večje število vrnitev silovito zamajalo ali celo podrlo azilni sistem na Hrvaškem. Kot nam je povedala Emina Bužinkić, raziskovalka pri Centru za mirovne studije, ta že zdaj ne zadostuje potrebam. Uradno imajo na Hrvaškem 700 postelj za prosilce za azil (600 v hotelu Porin v Zagrebu in 100 v Kutini), a je v praksi ta številka manjša. »Toliko ljudi je lahko nastanjenih, ker postavijo ležišča na hodnike, v majhnih sobah pa je več ljudi, tudi družine z osmimi člani,« je dejala Bužinkićeva, ki pravi, da ima za daljše bivanje Hrvaška zmogljivosti za okoli 400 ljudi.
Število prosilcev za azil niha, a se številka giblje okoli 500. »Če bi prišlo še 100, 200 ali 300 ljudi, Hrvaška zanje absolutno ne bi zmogla poskrbeti.« Dodatna težava je, da Hrvaška podeljuje veliko negativnih odločb, v zadnjem času celo sirskim in iraškim družinam. Ti ljudje ostanejo prepuščeni sami sebi, večina jih odide v druge evropske države.
V Slovenijo bi lahko vračali le nezabeležene osebe
Sodba sodišča EU za Slovenijo ne prinaša večjih posledic, ocenjuje Miha Nabergoj, svetovalec v Pravnoinformacijskem centru nevladnih organizacij. Ne le zato, ker bo sodba prizadela tri ali štiri ljudi, ki so vložili pritožbo na vrnitev Hrvaški, temveč tudi zato, ker vračanje zavrnjenih prosilcev za azil iz Avstrije ne bo potekalo tako, da bi bila Slovenija vmesna postaja.
V Slovenijo bi lahko vrnili le tiste, ki jih, kot je pojasnil pravni zastopnik nekaterih prosilcev za azil Sebastjan Zbičajnik, ob potovanju po humanitarnem koridorju na Hrvaškem niso zabeležili v sistem Eurodac, ampak v Sloveniji. Poleg tega odločitev sodišča v Luksemburgu zadeva le tiste prosilce, katerih dublinski postopek je prekinjen zaradi sodnih procesov, drugi primeri so zastarali ali pa so obravnavo njihove prošnje za azil že prevzele druge države in v veliki večini primerov tudi že izdale odločbe.
Avstrija pričakuje hitra vračanja
Da bi se na Hrvaško zaradi odločitve sodišča EU lahko vračalo nekaj tisoč prosilcev za azil, strokovnjak za azilna vprašanja pri avstrijski nevladni organizaciji ProAsylHerbert Langthaler ocenjuje za nerealistično. »Čeprav je v Avstriji odprtih še 5600 postopkov prosilcev za azil, pa mislim, da bo zaradi sodbe sodišča EU prizadetih približno 400 ljudi,« pravi Langthaler in opozarja, da je večina postopkov vrnitve v skladu z dublinsko uredbo že potekla. Avstrija že v minulih dveh letih ni vračala velikega števila prosilcev za azil v Slovenijo in na Hrvaško. Lani je na Hrvaško vrnila več kot 400 oseb, letos pa le 23 (od januarja 2016 do letošnjega junija je bilo iz Avstrije v Slovenijo vrnjenih 51 prosilcev za azil). Takšen upad Langthaler pojasnjuje z zadržanimi odločitvami zaradi pričakovane sodbe sodišča EU.
Prav te zadržane primere bodo po njegovem mnenju avstrijske oblasti zdaj začele hitro vračati na Hrvaško. »Ponovno namreč začnejo teči zastaralni roki. Če vrnitve ne bi izvedli v teh rokih, bi bila za obravnavo prošenj prosilcem za azil odgovorna Avstrija,« razlaga Langthaler. Zaradi predvolilnega obdobja v Avstriji – parlamentarne volitve bodo oktobra – naš sogovornik pričakuje tudi, da se bo z vračanji tudi najbolj tragičnih primerov politika poskušala pokazati odločno. »Precejšen del volilne kampanje namreč temelji tudi na protimigrantski in protimuslimanski retoriki,« pojasnjuje.
Slaba popotnica za reformo Dublina
Odločba sodišča EU je potrdila veljavnost dublinske uredbe tudi v izrednih okoliščinah in ohranila njeno temeljno pravilo, da je za obravnavo prošnje za azil odgovorna prva država, kjer begunci vstopijo na evropsko ozemlje. Glavna odgovornost za zavrnjene prosilce za azil je pripadla Hrvaški, pa čeprav so na evropsko ozemlje po egejski poti najprej vstopili v Grčiji, kjer pa dolgo časa niso bili registrirani. Tako se postavlja vprašanje, ali je Hrvaška grešni kozel, ker Grčija ni bila zmožna opraviti svojega dela. »To je širše vprašanje obremenjenosti mejnih držav Evrope. Tako so trenutno zastavljeni kriteriji dublinske uredbe. Ves sistem bi bilo treba preurediti, ga narediti manj birokratskega, bolj življenjskega in omogočiti ljudem, da imajo več besede, kam želijo iti,« meni Nabergoj.
Razprave o reformi dublinske uredbe že potekajo, vendar za zdaj ne odstopajo od temeljnega načela, da morajo prošnje prosilcev za azil obravnavati države, kamor najprej vstopijo. Večinoma so to države na zunanjih mejah EU. Po oceni Langthalerja odločitev sodišča EU zdaj krepi obstoječi status quo neučinkovitega dublinskega azilnega sistema. »Še težje bo pritisniti na druge države, da pokažejo več solidarnosti ali sprejmejo bolj realistično azilno ureditev.«
