Številke so skrb vzbujajoče. V preteklem tednu se je na slovenskih cestah zgodilo kar sedem zelo hudih prometnih nesreč, v katerih je umrlo osem ljudi. Med njimi so bili kar štirje motoristi. Tudi letna statistika je žalostna: letos je na cestah umrlo že 32 ljudi, v istem obdobju lani deset manj. Ob tem, da je v vsem lanskem letu umrlo 120 ljudi in smo pisali o nadpovprečno tragičnem letu. Predlani so ceste zahtevale 108 življenj.

»V prometu igramo različne vloge – smo pešci, kolesarji, motoristi, avtomobilisti... V vsaki od teh vlog spoštujmo pravila obnašanja. Ne bodimo nesramni drug do drugega, kajti s tem si delamo le težave. Če zase zahtevamo spoštovanje, se moramo zavedati tudi svojih dolžnosti,« opozarja inštruktor varne vožnje Brane Legan.

Nesreča za nesrečo

Minuli teden je bil resnično tragičen. Najhujša nesreča z dvema žrtvama, med drugim je življenje izgubil štiriletni otrok, se je v petek popoldne zgodila na hitri cesti Razdrto–Nova Gorica pri izvozu Vipava. Tovornjakar je vozil po prehitevalnem pasu in se začel umikati vozniku, ki je pripeljal za njim. Ko je zavijal desno na vozni pas, je zapeljal tik pred clia, katerega voznik pa je zaradi tega prav tako zavil desno in trčil v odbojno ograjo. Umrla sta 67-letni voznik in njegov štiriletni vnuk, 63-letna žena voznika, ki je v vozilu sedela zadaj, in njun 44-letni sin, ki je sedel spredaj, pa sta bila hudo poškodovana.

Sicer so bili vzroki za nesreče različni. V začetku minulega tedna je 28-letni avtomobilist v Kovačevcih zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste. Trčil je v betonsko ograjo in jo prebil, nato pa končal v gospodarskem poslopju. V nedeljo zvečer je v Zgornjem Dupleku 31-letna voznica osebnega avtomobila trčila v 56-letnega moškega, ki je ob kolesu ležal na cesti. Umrl je na kraju nesreče. Preostale štiri žrtve so bili motoristi. V soboto popoldne je 52-letnik zunaj naselja Mali Obrež pri Brežicah med prehitevanjem v ovinku zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad motorjem, zapeljal je s ceste na neutrjeno bankino in trčil v drevo. V četrtek popoldne se je 24-letni voznik tovornjaka zunaj Zgornje Ložnice vključeval v promet z neprednostne ceste, pri čemer je zaprl pot 49-letnemu motoristu. Kljub močnemu zaviranju je voznik motorja trčil v desno stran kabine tovornjaka, potem pa ga je odbilo v obcestni jarek. Dan prej je umrl 41-letni motorist. Peljal je iz smeri Šentilja proti Pesnici. Zaradi prehitre vožnje je padel po vozišču, nato pa zdrsnil na travnato nabrežino, kjer je zadel v kovinski drog prometnega znaka. Umrl je tudi 59-letni motorist, ki je v začetku tedna pri Mali Kostrevnici med vožnjo po klancu navzgor v levem preglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom, padel in trčil v varovalno ograjo.

Človeški dejavnik

Ravno tragični izplen med motoristi je torej te dni najbolj skrb vzbujajoč. V desetih dneh jih je umrlo pet. Brane Legan pravi, da je vsaka nesreča zgodba zase, rezultat določenega dogajanja, na katero pa človek ima vpliv. »Lahko rečemo, da imamo slabe ceste, da je prometna signalizacija neustrezna in tako dalje. Ampak človek mora vse to zaznati in se prilagoditi,« meni Legan in poudarja, da je za omenjene nesreče v glavnem kriv človeški dejavnik. »Res je, da je te dni asfalt še mrzel, ceste so lahko poškodovane, na njih je pesek. Zato je oprijem slabši in v nagibu lahko hitro pride do zdrsa. Tudi zato je treba biti pozoren predvsem na hitrost, pa na stran oziroma smer vožnje, ki sta med najpogostejšimi vzroki za nesreče. Zavedati se je treba svojih sposobnosti. Speljati in pospešiti je danes enostavno, saj so motorji zelo zmogljivi in izredno hitro razvijejo visoko hitrost. Problem pa je, kako motor obvladati, ko pride do neke nepredvidene situacije, kako ustaviti,« poudarja naš sogovornik. »Samoobvladovanje je najtežje. Trenutno je marsikdo neučakan, po zimi hoče nemudoma nadomestiti zamujeno in spet užiti vse lepo, kar prinaša motor. Toda treba se je obvladati, obvladati hitrost, da imamo možnost rešiti se iz kritične situacije. Spoštovati je treba pravila vožnje, ne pa da si jih vsak kroji po svoje.« Da bi se pogovorili o teh temah, Legan vabi motoriste na preventivne akcije, naslednji bosta v soboto v centru varne vožnje Raceland v Vrbini na Krškem polju ter v nedeljo v centru varne vožnje AMZS na Vranskem.

Po mnenju prometnega strokovnjaka pa trajnega zmanjšanja števila smrtnih žrtev ali celo tako zaželene točke nič še dolgo ne bo, kajti na treh ključnih področjih nas čaka še kopica dela: »Še vedno se vozimo v slabih, izrabljenih, nevarnih in slabo pregledanih avtomobilih. Druga težava so še vedno slabe ceste, tretja pa nekulturni vozniki.