V dneh, ko so bile oči vse Slovenije uprte v Vurberk in tamkajšnjo 250-kilogramsko nevarno najdbo domačina, ki je se je z otroki igral lov na zaklad, so imeli delo tudi gasilci in policisti v Šempetru pri Gorici. Tam je zagorela lopa 62-letnega domačina, v kateri so gasilci opazili granate in se zato umaknili v varen zaklon. Izkazalo se je, da je 62-letnik v lopi brez ustreznih dovoljenj hranil večje število različnih delov neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne, pa tudi različne naboje za pištole in puške iz prve in druge svetovne vojne.
Primorca čakata ovadbi zaradi povzročitve splošne nevarnosti in zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom. Koliko tovrstnih »zbirateljev« nevarnih igračk je v Sloveniji, ostaja uganka, iz policijskega letnega poročila pa je razvidno, da so zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom lani ovadili 106 osumljencev.
Na policiji posebne statistike za zaseženo starinsko orožje in eksploziv nimajo, potrjujejo pa, da se srečujejo tudi z nezakonitimi zbiratelji: »Ilegalno zbiranje in iskanje starega orožja je v Sloveniji prisotno. Pojasniti pa moramo, da je tudi registriranim zbirateljem dovoljeno zbirati samo določene vrste starinskega orožja, kamor pa različne bombe in minsko-eksplozivna sredstva ne spadajo. V različnih obdobjih smo obravnavali kar nekaj nesreč, nastalih predvsem zaradi posegov v različne bombe – ročne in letalske – iz prve in druge svetovne vojne, ki so se tragično končali,« nam je včeraj pojasnila Vesna Drole z generalne policijske uprave.
Za vedno nevarni
Po mnenju strokovnega vodje pivškega Parka vojaške zgodovine Boštjana Kurenta se stanje izboljšuje, saj sta civilna zaščita in center za neeksplodirana ubojna sredstva v zadnjih letih veliko naredila za ozaveščanje najditeljev, da morajo nevarne najdbe nemudoma prijaviti. »Nikoli pa ne moreš izključiti, da nekdo morda v svoji kleti hrani kaj nevarnega. Nekateri mislijo, da če nekaj 100 let ni eksplodiralo, da ni nevarno. Toda še zdaleč ni tako,« nam je včeraj pojasnil Kurent in dodal, da so pred nekaj leti v Nemčiji trije pirotehniki izgubili življenje, ko so poskušali onesposobiti večjo letalsko bombo, podobno tisti v Vurberku.
Če je ostankov iz prve svetovne vojne največ na območju tedanje soške fronte, pa Kurent pojasnjuje, da je bil v zadnjih dveh letih druge svetovne vojne najbolj intenzivno bombardiran Maribor z okolico, kamor je poletelo okoli 1500 bombnikov. Zavezniki so v mariborski industriji, predvsem tovarni letalskih motorjev, videli nevaren potencial za izdelavo vojaškega orožja.
V parku vojaške zgodovine imajo sicer razstavljena dva plašča bombe, kakršno si je štajerski najditelj pripeljal na dvorišče.
Domačini sami onesposobili bombo
Že vurberški najditelj se bo s svojim »iskanjem skritega zaklada« zapisal v zgodovino, v Vitanju pa so pred desetletji šli še precej dlje. Kot nam je pojasnil Kurent, so Nemci med drugo svetovno vojno zaplenili štiri zvonove na tamkajšnji cerkvi sv. Antona. Po vojni, natančneje leta 1955 so domačini kot nadomestek za zvon izkoristili neeksplodirano in izpraznjeno 250-kilogramsko letalsko bombo, ki jo je februarja 1945 nad bližnjim gozdom odvrgel poškodovan zavezniški bombnik. Domačini so bombo lastnoročno onesposobili in njen plašč najprej uporabljali kot zvon za klicanje pastirjev na paši in delavcev na polju, še istega leta pa je improvizirani zvon odkupila cerkev za svoj zvonik.
Plašč istega tipa bombe, ki so jo včeraj onesposobili v Vurberku, je v cerkvi sv. Antona zvonil vse do leta 2013, ko so ga nadomestili z novim zvonom.
