Goriška brda na slovenski strani meje in Collio na furlanski strani sta ena najbolj idiličnih vinskih okolišev v tem delu Evrope. Čeprav ju je po vojni ločila meja, sta ju na neki način ponovno združili novodobna vrhunska pridelava vin ter promocija turizma prek trženja vin in gastronomije. Vinoteki na Dobrovem (Vinoteka Dobrovo) in v italijanskem Krminu (Enoteca Cormòns) sta kronski dokaz tega, da novodobni gastronomski turizem temelji predvsem na lokalnih vinskih poslasticah. Njuna želja pa je, da bi bili Brda in Collio nekoč skupaj vpisani na seznam Unescove kulturne dediščine in da se bodo vina z obeh strani meje tudi prodajala na istih policah vinotek iz Brd in Collia pa tudi v notranjosti Italije in Slovenije.
Spodobi se, da se gre v vinsko klet s kozarcem
»Spodobi se, da se gre v klet s kozarcem,« dobrohotno pripomni David Lipovšek, medtem ko za pultom v podzemlju gradu Dobrovo v Goriških brdih, kjer je Vinoteka Dobrovo, že v orošene kozarce dotoči penino rebule. Od konca 18. stoletja, ko je bil grad zgrajen, je v teh prostorih že zorelo in se pretakalo vino, najbolj vinsko ozaveščen lastnik gradu pa je bil grof Silverio de Baguer, ki je konec 19. stoletja v Brda prinesel nov, vinogradniški način pridelave trte. Prej je v Brdih trta plezala po sadnih drevesih. Grof de Baguer je bil nasploh velik ljubitelj vina, svojemu kletarju Srebrniču, ki je prideloval vino iz grajskih vinogradov, pa je v znak zahvale podaril celo dvorec Gredič, ki je zaslovel v vinski telenoveli Ena žlahtna štorija.
Danes je v de Baguerjevem gradu Dobrovo za vino zadolžen David Lipovšek, le da v službi ni graščaka, ampak briški vinarji, ki so sredi leta 2000 v javno-zasebnem partnerstvu z občino Brda ustanovili skupno podjetje. Trenutno je v tej skupini 44 proizvajalcev z območja Brd, ki v tej vinoteki prodajajo svoje vino. »Vinarji med seboj ne sodelujejo radi, zato je takšen način za Slovenijo dokaj poseben. Tukaj v isti kleti nastopajo vsi. Tisti, ki so svetovno znani, in tisti, ki se še prebijajo na trg. Imajo različne poglede na pridelavo grozdja, vin in celo na politiko. Tukaj je prostor, kjer lahko začutiš prava Brda,« razlaga Lipovšek.
Tudi Italijani so se navadili pozdravljati z »dober dan«
V Vinoteki Dobrovo se prodaja na konsignacijski način, vsak vinar pa sam odloča, katera in kakšna vina bo imel na razstavnih policah. Cena steklenic se v vinoteki v nasprotju s tistimi iz kleti posameznega vinarja razlikuje za nekaj pičlih evrov. »Nikogar se ne forsira, ker je vsak dal enakovreden vložek v podjetje. Med vodenimi degustacijami pridejo na vrsto prav vsi. Danes se pije eno vino, jutri drugo. Veliko je tudi turistov, ki pridejo s knjižicami in želijo pokusiti vina bolj priznanih vinarjev, ki so v vinskih vodnikih, ampak tukaj vse vinarje obravnavamo enako,« razlaga David, ki je tudi sommelier 1. stopnje in ni doma iz Brd, ampak z goriškega konca, zaradi česar mu nihče ne more očitati, da je s kom družinsko ali kako drugače povezan.
V vinoteki, ki je kot ustvarjena za skrivališče pred poletno vročino, se spije 70 odstotkov belih vin, največ paradnih briških vin, kot so rebula, tokaj oziroma jakot in malvazija, med rdečimi pa merlota in črne rebule pokalce. Veliko je odvisno tudi od sezone. Poleti se popije več lahkih svežih vin in penin, če je hladneje, ljudje raje pijejo močnejša, rdeča vina. »Letos je v trendu malvazija, lani je bil tokaj. Po rebuli pa je povpraševanje konstantno. Vsak obiskovalec ima tudi možnost, da obišče posameznega vinarja na domu ali v njegovi vinski kleti. Od dnevih gostov je seveda največ Italijanov, ki pridejo na kozarec in vinu pripadajoč košček gastronomske spremljave v obliki sira, pršuta, oliv in drugih mesnin tudi iz Vidma. »Imamo pravilo, da vsakega gosta, ki pride k nam, ogovorimo z 'dober dan'. Tudi turiste in Italijane, ki so se na to že navadili in zato znajo pozdraviti v slovenščini,« se nasmeji Lipovšek. Prav tako se radi vračajo tisti, ki pridejo še od dlje. »Vino mora poklicati pivca nazaj. Naša naloga je le ta, da vsakomur, ki pride na pokušino, predstaviš vina na način, da na koncu najde vino zase.«
Edina vinoteka v Italiji, ki deluje po principu zadruge
Vinoteka Dobrovo je pravzaprav nastala po vzoru vinoteke Cormòns iz Krmina. To je sploh ena prvih vinotek, ki delujejo na način, da so skupni lastniki lokalni vinarji in občina. Domuje na glavnem trgu mesteca Krmin, ki ga je arhitekturno osvežil Boris Podrecca. Še v času Avstro-Ogrske je bila v tej zgradbi kavarna Evropa, zatem trgovinica, dokler ni vse skupaj propadlo, nato pa so se na občini leta 1983 odločili, da bodo poskušali povezati vinarje, da bi lahko na enem mestu tržili svoja vina.
Elena Orzan, po materi Slovenka, v krminski vinoteki, ki je poleg gostilne La Subida najbolj znana gastronomska turistična točka v Krminu, goste z dobrotami 34 vinarjev, kolikor jih je trenutno v zadrugi, razvaja že 17 let. »V Italiji je v navadi, da zadružniki dajejo vinoteke v najem zasebnikom, mi pa smo edina vinoteka v Italiji, ki deluje po principu zadruge. Jaz sem direktorica, ampak mojih šefov je 34. Imamo skupino desetih ljudi, ki nadzorujejo poslovanje, ampak mi pustijo bolj kot ne proste roke, saj mi popolnoma zaupajo,« pravi zgovorna sommelierka, po poklicu učiteljica, takoj ko se usedemo za mizo preprosto urejene vinoteke, po obveznem spoznavnem poljubu na lice. Čez nekaj sekund na mizo, za katero se usedemo, že ekspresno prileti kozarec belega vina ob spremljajočem pozdravu izza točilnega pulta, v obliki kruha, sira in nekaj mesnin. V krminski vinoteki je vseh pet zaposlenih ženskega spola. »Pravi girl power,« se zasmeji Orzanova in razloži, da moraš imeti, če želiš priti v zadrugo, soglasje vseh zadružnikov. Ampak ponavadi nihče ne zapleta, če želi kdo vstopiti, le prijavnino moraš plačati, dobiček pa se deli ob koncu leta po sistemu prodanih steklenic.
Sanja, da bi prodajala tudi vina iz slovenskega dela Brd
Kot opaža Elena Orzan, v zadnjih letih ženske vedo več o vinu kot moški. »Moški bolj pijejo ena in ista vina, ki so jim všeč, ženske pa bolj eksperimentirajo in pokušajo vedno nova. Moški so bolj tradicionalni pivci. Če se odločijo za eno vino, ga pijejo vseskozi, ženske pa ne,« o pivskih navadah gostov iz krminske vinoteke razloži Elena Orzan. Vsa vina v krminski vinoteki so na kozarec in so izključno od vinarjev iz občine Krmin. »Sanjam pa, da bi nekoč prodajala tudi vina iz slovenskega dela Brd. Zelo sem aktivna v smeri, da bi se vinarji z obeh strani končno združili in nastopali skupaj. Da bi imeli isto blagovno znamko Brda-Collio in da bi se navadili biti skupaj, kar se utegne zgoditi s skupno prijavo za vpis v Unescov register kulturne dediščine. Interes, da bi se v krminski vinoteki prodajala vina z druge strani Brd, kot pravi Orzanova, je velik, ampak trenutno je status zadruge tak, da so lahko zraven le vinarji iz občine Krmin. Pa tudi v Italiji je tak zakon, da potrebuješ, če hočeš prodajati vino iz druge države, uvozno dovoljenje, četudi ga vinar sam prinese sem. »V tem smislu še nismo Evropa. S Sicilije lahko dobim vse, iz sosednje vasi čez mejo pa ne. To pomeni več birokracije, več stroškov. Rahlo pa sem razočarana, ker naših vinarjev na slovensko stran še niso povabili,« pravi ena največjih poznavalk furlanskih vin, ki si želi, da bi se vinoteka poleg vin iz slovenskega dela okrepila tudi z vini iz vse Furlanije - Julijske krajine.
