Prva faza pogajanja o odpravi plačnih anomalij za javne uslužbence do vključno 26. plačnega razreda (1174 evrov bruto osnovne plače) ter za pooblaščene uradne osebe je s četrtkovim vladnim pristankom na zadnji sindikalni predlog zaključena. Vrednost dogovora, ki naj bi bil uradno sklenjen prihodnji teden, znaša 71,7 milijona evrov, pri čemer bo za plačno skupino J (čistilke, kuharice, hišniki, tajnice, računovodje...) namenjenih 26,9 milijona evrov, okoli 45 milijonov pa bodo prejeli preostali slabše plačani javni uslužbenci, med njimi medicinske sestre in pomočnice vzgojiteljic ter pooblaščene uradne osebe, kjer so poleg policistov še vojaki, cariniki, zaposleni v finančni upravi ter pazniki v zaporih.
Jeseni bodo sledile še večje finančne zahteve
Čeprav je vladi le uspelo skleniti pogajanja, ki bi sicer morala biti zaključena že do konca maja, pa je že s to prvo fazo za 1,7 milijona evrov presegla finančni okvir, ki je bil po lanskem dogovoru predviden za odpravo anomalij v celotnem javnem sektorju. Jeseni bo namreč sledila druga faza odprave plačnih anomalij, kjer se bodo pogajali za plače zaposlene v višjih plačnih razredih.
Dodaten problem izhaja iz dviga zdravniških plač, zaradi katerega se morajo v skladu z lanskim dogovorom zvišati tudi plače delovnih mest, ki so po vsebini, zahtevnosti ali kakšni drugi okoliščini primerljiva z zdravniškimi. Vladna izhodišča, ki so v ta okvir določila zgolj delovna mesta visokošolskih učiteljev, raziskovalcev in nekaterih specialistov, je Sviz že pomladi zavrnil in zahteval, da se morajo plače zvišati tudi vsem učiteljem z univerzitetno izobrazbo in drugim univerzitetno izobraženim osebam v zdravstvu, sociali in kulturi.
Dodaten finančni zalogaj za vlado bo tudi odprava še preostalih varčevalnih ukrepov, ki se s koncem leta iztečejo tako pri regresu kot pri premijah za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. Skupna vrednost omenjenih bodočih dogovorov bi bila lahko po nekaterih ocenah celo še višja od v četrtek sklenjenega dogovora v višini skoraj 72 milijonov evrov.
Vlada se ne zna obraniti pritiska sindikatov
Po mnenju Branimirja Štruklja, predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je za tako visok finančni zalogaj kriva izključno vlada. »Vlada se je zaplezala z ločenimi pogajanji, najprej s policisti, dokončno pa z zdravniki. Ob tem je zdravnikom, ki imajo vsaj 12 let delovne dobe, v eni od manj znanih določb v zdravniškem aneksu omogočila zvišanje plač za kar pet plačnih razredov ali za 20 odstotkov, s čimer je povsem porušila enotni plačni sistem in 'povabila' še vse preostale, da zahtevajo enako.«
Največjo napako pa je vlada po Štrukljevem mnenju naredila s tem, da je postavila vzorec in popustila pred vsakim dovolj močnim sindikalnim pritiskom – za policisti in zdravniki je namreč z demonstracijami uspelo tudi zaposlenim v plačni skupini J.
Da se je vlada nespametno lotevala pogajanj, je prepričan tudi predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk. »Vlada bi morala hkrati popravljati plačno strukturo v celotnem javnem sektorju, po vertikali, s tem, ko je najprej pristala na zahteve zdravnikov, zdaj pa ločeno zvišala plače le delu javnega sektorja, je ustvarila še dodatne anomalije, ki jih bo težko popravila,« ocenjuje Verk.
