»Moja ekipa je bila prva, ki se je s problematiko preštevilnega kadra in previsokih stroškov dela resno spoprijela. Skupne stroške dela, ki so zelo rasli do leta 2010, smo pomembno znižali.« Tako se je nekdanji generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli odzval na očitke, da je (so)kriv za poslovne težave javnega medijskega zavoda, ki so največje na področju stroškov dela oziroma plač. Najostrejši v očitkih je bil programski svetnik Mitja Rotovnik, ki je dejal, da je »RTV Slovenija poslovno zavožena, kadrovsko zavožena, programsko zavožena, motivacija zaposlenih pa je zelo nizka«. Po njegovem prepričanju sta Filli in direktorica televizije Ljerka Bizilj takšno stanje v preteklosti prikrivala, razkril pa ga je sedanji generalni direktor Igor Kadunc, ki je položaj prevzel aprila.
Filli in Biziljeva hvalita svoje delo
»Stanje je vse prej kot zavoženo. Podatke o kadrovanju smo pogosto predstavili tudi programskemu svetu, a jih gospod Rotovnik ali ni videl ali pa jih ni razumel,« odgovarja Filli. »Število zaposlenih se je lani res povečalo (zaradi zaposlovanja honorarcev, op. p.), a se je zmanjšalo število honorarnih delavcev, saj novih nismo smeli angažirati,« pravi Filli. »Poleg tega smo v zadnjih letih rešili še druga dolgoletna pomembna poslovna vprašanja, na primer razmerja s kolektivnimi organizacijami (Sazas itd., op. p.) in nepravilnosti iz preteklih let, na primer kršitve, ki jih je ugotovilo računsko sodišče.« Nekdanjemu direktorju se je pridružila Biziljeva. »Letos lahko rečemo, da delamo dobro v vseh danih okoliščinah. V neizmerni konkurenci smo edina večja televizija na Slovenskem, ki ji je gledanost v primerjavi z lani zrasla!« pravi direktorica televizije.
Filli zatrjuje tudi, da je njegova ekipa RTVS »po dolgih letih pripeljala do poslovanja brez porabljanja razvojnih sredstev«. Razvojna sredstva so pogovorni izraz za prihodke od delnic mednarodnega komunikacijskega podjetja Eutelsat, ki jih ima RTVS. »Razvojna sredstva so bila v zadnjih štirih letih uporabljena izključno za reševanje nekaterih strateških problemov zavoda, ne pa za tekoče poslovanje,« se je odzval na napoved novega direktorja Kadunca, da bo delnice letos uporabil za krpanje plač. Do konca leta bo namreč za plače zmanjkalo okrog 500.000 evrov.
Razlika med lanskimi in letošnjimi sredstvi
Kadunc, nasprotno, pravi, da je opredeljevanje delnic kot razvojna sredstva floskula. »Gre za delniško naložbo, ki so ji razvojna sredstva rekli samo zato, da ne bi komu prehitro spolzela skozi prste,« pravi. »V resnici je ta vir RTV porabljala za zelo različne namene – za razvoj kadrov, razvoj oddaj, pa tudi za pokrivanje izpada prispevka RTV, poplačilo avtorskih pravic Sazasu in sanacijo filmov. Letos pa nas je doletelo, da moramo poplačati nekaj starih dolgov, denimo odpravnine. Ker moramo obenem ohraniti enak obseg programa, sem predlagal, da bi za sanacijo porabili del dobička od delnic, katerih vrednost je letos na srečo precej zrasla,« pravi Kadunc.
Ljerka Bizilj pa je letošnji zaplet s plačami pripisala tudi temu, da »finančna služba zaradi različnih razlogov obsega plač ni mogla pravilno izračunati«. Razlogi, pravi, so med drugim v odločitvi države, da je za plače (ker je RTVS del javnega sektorja, op. p.) vsak mesec treba prispevati več. »Televizija se giblje približno v načrtovanih finančnih okvirih, četudi je razlika med sredstvi, ki smo jih porabili lani, in sredstvi, ki jih imamo letos, več kot 2,9 milijona evrov!« zatrjuje Biziljeva.
