Kultura ne cesti je nekaj, o čemer lahko veliko govorimo in pišemo. Ponekod je boljša, ponekod slabša, a se jo, tako kot vse druge stvari, ki nas naredijo »civilizirane«, začnemo učiti od mladih nog. Šola in vzgoja sta tisti, ki sooblikujeta vsakega človeka. Zakaj bi bilo pri avtošolah kaj drugače? Promet je stresen že sam po sebi, odgovornost tistih, ki učijo začetnike, pa je še toliko večja. Prvi vozniški koraki v prometu so pomembni, vzgoja za volanom se začne s pravim inštruktorjem oziroma učiteljem in ni ga voznika, ki se ne spominja kakšnega dogodka iz časov, ko mu je inštruktor rekel to ali ono, mu vožnjo predstavil na tak ali drugačen način.

Zahteve tega poklica so visoke, odgovornost pa velika, saj učitelji sooblikujejo bodočega voznika. »Za inštruktorja so seveda potrebni določena izobrazba, torej peta stopnja, starost najmanj 24 let, vozniško dovoljenje, staro najmanj pet let, opravljen tečaj pri AVP, ki traja okoli pol leta. Nato sledijo vsakoletna redna usposabljanja in seveda še zdravniški pregled, ki pa je malo zahtevnejši kot pri običajnem dovoljenju. Predvsem pa mora biti inštruktor miren človek z voljo do dela z ljudmi. To je individualno delo, kar nekaj iz tako imenovane stare garde pa je še vedno kolerikov, ki jih je povozil čas. Veliko je v tem poslu tudi psihologije, didaktike, poznavanja zakonodaje,« je povedal Goran Lapić, vodja avtošole Ježica v Ljubljani.

Dodatna usposabljanja nujna

Program usposabljanja traja 228 ur in ga izvaja agencija za varnost v prometu, dovoljenje za učitelja vožnje pa se izda za pet let, potem pa se podaljša za pet let na podlagi opravljenega programa dodatnega usposabljanja. »Učitelj vožnje se mora vsako leto dodatno usposabljati zaradi obnavljanja in dopolnjevanja znanja. Če se učitelj vožnje tri leta ali več ni dodatno usposabljal, mora za ponovno izdajo dovoljenja opraviti izpit pred komisijo, ki jo imenuje direktor javne agencije. Pri poučevanju vožnje in na vozniškem izpitu je učitelj vožnje odgovoren za varnost vožnje in za prekršek, ki ga je storil kandidat za voznika, razen če nevarnega ravnanja oziroma prekrška ni mogel preprečiti,« še dodajajo pri AVP.

Na policiji pravijo, da posebne evidence o udeležbi vozil avtošole v prometnih nesrečah ali prekrških ne vodijo, in potrjujejo izjavo AVP o inštruktorjevi odgovornosti za varnost vožnje in morebitne prekrške. »V praksi se pojavlja največ kršitev pri izpolnjevanju evidenčnih kartonov vožnje in dnevnih razvidov vožnje. Poleg tega pa policija ugotavlja tudi preostale kršitve, povezane s šolami vožnje – neopravljen tehnični pregled, usposabljanje učitelja vožnje pod vplivom alkohola, označitev vozil šol vožnje –, vendar je takih prekrškov malo. Večjih nepravilnosti pri spoštovanju prometnih pravil avtošol policija ne ugotavlja. Vozniki so do kandidatov, ki se usposabljajo, praviloma strpni in upoštevajo dejstvo, da gre za voznike, ki se usposabljajo in nimajo izkušenj, zato je vožnja previdnejša in počasnejša,« še pravi Vesna Drole s policije.

Biti učitelj je poslanstvo

Učitelj vožnje torej ni zgolj poklic, temveč poslanstvo. Vaj in tehnike vožnje se je sposoben naučiti vsakdo, učitelj vožnje pa mora kandidatu pomagati premagati morebiten strah pred vozilom, razvijati njegovo spretnost za vožnjo, ga naučiti predvidevati in reševati situacije na cesti ter ga pripraviti na samostojno vožnjo, s čimer prispeva k večji varnosti. »Ravno to, kako osvojiti pomen varnosti, je pri vstopu v svet vožnje ključnega pomena. Ta sposobnost učitelja ali inštruktorja varne vožnje pa je veliko več kot le tehnično učenje vožnje. Dober učitelj vožnje mora seveda imeti ustrezno znanje in kompetence, hkrati pa biti dober pedagog in psiholog ter predvsem zgled svojim učencem,« je prepričan Manuel Pungertnik, vodja šole vožnje pri AMZS in inštruktor varne vožnje.

Zato je to odgovorno delo, tako menijo mnogi, tudi pri nas podcenjeno. Med slabosti lahko štejemo naporno delo predvsem z mladostniki, ki nimajo prave motorike, pa starši, ki se vse preveč vmešavajo v proces učenja, kličejo in se dogovarjajo namesto otrok. »Imel sem primer 28 let starega moškega, namesto katerega se je za termine dogovarjala njegova mama. Poleg tega je to poklic, ki je slabo plačan in razvrednoten, morali bi biti na ravni učiteljev, dela pa se za 4 do 6 evrov na uro. Z novim zakonom naj bi se zadeve popravile, a nisem optimist. Zasebne avtošole še težje delajo, saj se ukvarjajo s še večjimi težavami in varčujejo tudi tam, kjer ne bi smele, od tega, da nimajo zavarovanih inštruktorjev, vozil in podobno,« meni Goran Lapić. In temu primerno je pri nas na trgu premalo učiteljev vožnje, potrebe po njih pa so, posebno zdaj, ko se napoveduje izredno množična generacija mladostnikov, rojenih leta 2000, velike. »Ob devetih delovnih urah na dan pa je jasno, koliko jih lahko potem sprejmemo. Posledično potem premalo vozijo. Ne smemo si dovoliti, da bi prišli na čakalne dobe izpred 20 let, ko so kandidati čakali na vožnjo po nekaj mesecev. Usposabljanje učitelja vožnje stane okoli 1600 evrov, a ta usposabljanja ne potekajo takrat, ko se učitelje potrebuje, ampak ko se zbere dovolj kandidatov. Kaj se medtem dogaja na trgu, odgovornih ne zanima,« je kritičen Lapić.

Seveda ni vse samo črno, ta poklic ponuja, kot vsak »učiteljski«, tudi nekaj tistega zadovoljstva, to priznavajo mnogi inštruktorji, ko pripeljejo kandidata od prvih korakov za volanom do končnega vozniškega dovoljenja. In z novo zakonodajo skušajo tudi sicer vnesti nekaj več reda na to področje. »V AMZS smo že večkrat opozorili na nepravilnosti, zato pozdravljamo nov zakon in spremembe. Zdaj morajo biti vsi, ki opravljajo ta poklic, v delovnem razmerju, podjemne in avtorske pogodbe za poučevanje kandidatov niso več mogoče. Prav tako je ena od novosti ekonomska cena. Ta je podlaga, da bodo šole vožnje kandidate pridobivale na podlagi strokovnega dela in znanja svojih zaposlenih, ne pa zgolj ali predvsem zaradi dampinških cen,« še meni Jure Kostanjšek, vodja področja varne mobilnosti pri AMZS.

Prihodnost v šolah vožnje je torej odvisna predvsem od tega, kako se bo nova zakonodaja uveljavljala v praksi in kako visoko bomo postavili merila za vse nove učitelje vožnje, ki bodo ob prijavi na delovno mesto vedeli, da si ne želijo le zaposlitve in reševanja svoje ekonomske situacije, temveč da je njihovo delo vzgoja in poslanstvo.