Pri Lidlu bodo do leta 2025 za skupno 20 odstotkov zmanjšali vsebnost sladkorja in soli v izdelkih njihove blagovne znamke. Zavezo bodo izpolnjevali postopoma in v sodelovanju z dobavitelji. Skupaj z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenija bodo pripravili tudi aktivnostmi za ozaveščanje o zdravi prehrani z manj sladkorja in soli ter se tako vključili v preprečevanje bolezni, ki nastanejo zaradi tega.
Preveč sladkorja in soli v vsakodnevni prehrani prispeva k nastanku bolezni srca in ožilja, diabetesa, nekaterih vrst raka, prekomerni telesni teži. Zmanjševanje vsebnosti dodanega sladkorja in soli zato pomeni velik korak k ohranjanju zdravja ljudi. »Kot odgovoren trgovec želimo prispevati k bolj kakovostni ponudbi izdelkov na naših policah, obenem pa želimo spodbujati ozaveščenost družbe o pomembnosti zdravega prehranjevanja. To bomo storili s skrbnim načrtovanjem ponudbe in v sodelovanju z dobavitelji, s katerimi bomo pripravili ukrepe, ki nas bodo do leta 2025 pripeljale do cilja, da bo v izdelkih naših lastnih blagovnih znamk manj dodanega sladkorja oziroma soli za skupno 20 odstotkov,« je pojasnil Andrej Vouk, direktor nabave v podjetju Lidl Slovenija. S postopnim uresničevanjem zaveze bodo dobaviteljem dali dovolj časa, da se spremembi prilagodijo.
Primeri dobre prakse
Zmanjševanje dodanega sladkorja in soli so začeli že pred leti. Eden od primerov dobre prakse je pakirano mleto meso Lidlove blagovne znamke Sveže meso, ki danes vsebuje mleto meso brez dodatkov (soli in podobno). V žitnih obročkih Choco Hoops blagovne znamke Crownfield od leta 2012 zmanjšujejo vsebnost sladkorja v izdelku, in sicer za več kot 25 odstotkov (leta 2012 je bila vsebnost sladkorja v izdelku 32,1 g na 100 gramov izdelka, 2016 pa 23,5 g/100 g). Od leta 2008 zmanjšujejo tudi delež vsebnosti soli v zamrznjenih picah iz krušne peči Trattoria Alfredo. Tako je vsebnost soli v zamrznjeni pici s salamo leta 2007 znašala 1,65 g/100 g – danes pa 1,23 g/100 g.
Napredek bodo v Lidlu Slovenija merili z zmanjševanjem povprečne vsebnosti sladkorja ali soli na 100 g živila oziroma 100 ml pijače, ponderirano glede na količino prodanih izdelkov. Izračun napredka bodo merili s koeficientom med vso količino sladkorja in soli v izdelkih lastnih blagovnih znamk, ki jih Lidl Slovenija proda v enem letu, in skupno prodano količino teh izdelkov v enem letu. To razmerje (koeficient) mora biti vsako leto nižje. Primerjava z minulim letom bo pokazala, kolikšno znižanje so že dosegli, so sporočili iz Lidla Slovenija.
Prehranski semafor še vedno utripa
Pri zastavljanju ciljev bodo pri trgovcu upoštevali priporočene mejne vsebnosti zdravstvenih organizacij, so sporočili.
Te vrednosti kažejo, da so pri Lidlu z do zdaj doseženim znižanjem vsebnosti sladkorja in soli v nekaterih omenjenih živilih šele na pol poti k temu, da bi ta živila postala sestavni del zdravega prehranjevanja, saj so še vedno presladka in preslana.
Pri tej presoji si lahko pomagamo s prehranskim semaforjem. Za lažjo orientacijo, katera industrijsko predelana živila lahko uživamo vsakodnevno in katera občasno, je že pred leti na osnovi smernic FSA (britanska Food Standard Agency) nastal tako imenovani prehranski semafor za potrošnike. Ta z rdečo, rumeno in zeleno barvo opozori potrošnika na tista hranila, ki so pomembna za zdravje (maščoba, nasičene maščobne kisline, sladkor in sol ter vlaknine), in potrošniku omogoča hitro primerjavo med istovrstnimi živili in mu s tem omogoči boljšo izbiro za zdravo prehranjevanje. Če je količina na primer sladkorja in maščobe ter soli v živilu označena zeleno, pomeni, da lahko živilo uživamo vsak dan, rumena barva pove, da je tega hranila v živilu toliko, da naj ga ne bi uživali čisto vsak dan, rdeče označena živila pa naj bi bila na jedilniku samo včasih.
Če bi proizvajalci izdelkov z izboljšano sestavo, ki jih omenjajo pri Lidlu, le-te označili s prehranskim semaforjem (ta oznaka na embalaži živil je namreč prostovoljna), bi semafor pri omenjenih žitnih obročkih pokazal rdečo luč. To pomeni, da še vedno vsebujejo toliko sladkorja, da prehranska stroka priporoča njihovo uživanje le enkrat ali dvakrat na mesec. Zamrznjena pica je po vsebnosti soli za las ujela zgornjo mejo oranžne luči, kar pomeni, da jo lahko brez neugodnega učinka na zdravje jemo enkrat ali dvakrat na teden.
Prehrana naj bo uravnotežena
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnjujejo, da nobenega živila ne moremo presojati le po enem hranilu, saj uravnotežena prehrana sledi cilju, da z ustreznim kombiniranjem priporočenih živil pokrijemo svoje dnevne hranilne in energijske potrebe. Pri izbiri dajemo prednost osnovnim živilom in čim manj industrijsko predelanim zaradi omejevanja vsebnosti nekaterih hranil, ki so lahko v večjih deležih vzrok za razvoj s prehrano povezanih bolezni. lo
