Slovenci uživamo manj kakovostni kokakolo in čokolado milka kot Avstrijci, je med drugim razkrila primerjalna analiza, ki jo je po naročilu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opravila Zveza potrošnikov Slovenije. Naša država je s to analizo sledila Madžarski, Slovaški in Češki, ki so že pred meseci ugotovile, da veliki proizvajalci hrane za zahodne trge proizvajajo kakovostnejša živila kot za vzhodne. Do tega spoznanja so prišli tako, da so njihovi inšpektorji v Avstriji nakupili primerljiva živila in jih doma analizirali, Slovenija pa se je odločila za dražjo pot. To delo je zaupala Zvezi potrošnikov Slovenije in ji zanj plačala 23.774 evrov.
Zakaj ne cenejša pot?
Zakaj ni živil, ki so bila predmet primerjalne analize, v Avstriji kupil kdo od zaposlenih na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, saj bi bilo to občutno ceneje? Njen generalni direktor Janez Posedi je novinarjem priznal: »Naši kolegi na Madžarskem, Slovaškem in Češkem so se zapeljali čez mejo in tam opravili vzorčenja, jaz pa nisem privrženec tega, da bi izvajali nadzor v državah, za katere nismo pristojni.« Kmetijsko ministrstvo nam je v zvezi s tem pojasnilo, da pri ugotavljanju razlik med produkti na trgu različnih držav članic EU ne gre za uradni nadzor, torej za preverjanje skladnosti z zakonodajo, zato uprava za varno hrano ni izpeljala teh aktivnosti. »Uprava ne more jemati vzorcev zunaj Slovenije,« je zatrdil tudi kmetijski minister Dejan Židan. Pa jih res ne more?
»Glede na to, da so inšpektorati, ki so organi državne uprave, organizirani po teritorialnem načelu, odločajo v upravnih zadevah na območju celotne države. Za vodenje inšpekcijskega postopka, katerega del je tudi vzorčenje na območju druge države, niso pristojni,« so nam pojasnili na ministrstvu za javno upravo.
Vprašljiva je verodostojnost podatkov
Dr. Rajko Pirnat, strokovnjak za upravno pravo, se s to razlago ne strinja. »Načeloma seveda drži, da slovenski inšpekcijski organ ne sme izvrševati nobenih inšpekcijskih pooblastil v Avstriji. Vendar v konkretnem primeru sploh ne gre za izvrševanje inšpekcijskih pooblastil v Avstriji, zato ne vidim ovire, da ne bi kdo za inšpekcijski organ kupil v Avstriji določenih izdelkov, saj ne gre za izvajanje inšpekcijskega nadzora (torej za izvajanje oblasti) v Avstriji, pač pa za nakup izdelka, torej v pravnem smislu za akt poslovanja,« pravi Pirnat.
V tem, da bi inšpekcijski organ opravil primerjalno analizo, pa sogovornik vidi nekaj težav. Vprašljiva se mu zdi tudi verodostojnost podatkov o kakovosti izdelkov, ki so naprodaj v Avstriji. »Če je izdelek le kupljen v trgovini, bi lahko inšpekcijski zavezanec v Sloveniji izpodbijal pravilnost dejstev o sestavi avstrijskega izdelka. Ta dejstva namreč niso bila ugotovljena z uradnim dejanjem, ampak s preprostim nakupom, ki ne zagotavlja enake verodostojnosti ugotovitev. Vse, kar bi bilo mogoče tako ugotoviti, je, da v določeni trgovini v Avstriji prodajajo boljši izdelek kot v določeni trgovini v Sloveniji,« nam je po prvem premisleku dejal Rajko Pirnat.
»Jasno je, da veliki ponudniki hrane delajo različice izdelkov«
To, da živilski koncerni kakovost svojih proizvodov prilagajo državam, v katerih ga prodajajo, ni novost. Na to dejstvo že dalj časa opozarja agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. Januarja letos je na primer v intervjuju za Dnevnikov Objektiv dejal: »Če kdo trdi, da veliki ponudniki hrane ne razlikujejo trgov, je to preproščanje sveta. Jasno, da delajo različice izdelkov. To ni presenečenje, presenečenje je, da jih mi kupujemo. Če bi bili Slovenci zahtevni potrošniki, trgovci cenenih in manj kakovostnih izdelkov ne bi ponujali.«
Kuhar je dodal, da morajo multinacionalke, ko odločajo o tem, iz katerega obrata bo odhajalo blago v katero državo, nekje narediti mejo. »Ključna kriterija sta kupna moč in zahtevnost trga z vidika kakovosti. Ker je Slovenija obdana z zahtevnimi trgi in smo bili v začetku občutno razvitejši od držav južno ali vzhodno od nas, smo bili zelo dolgo časa del regije zahodna Evropa. Za glavnino multinacionalk smo tako bili del tega oskrbnega sistema. Zdaj pa se krepi vzhodna oziroma jadranska regija, kamor nas postopno selijo, zato v naše trgovine prihajajo cenejši izdelki, namenjeni trgom z nizko kupno močjo.« Zato je vprašanje, ali so nadaljnje primerjalne analize živil, ki jih namerava minister Židan zaupati zunanjim izvajalcem, smiselne in gospodarne.
