»Zelo sem razočaran,« v cilju Primož Roglič ni mogel skriti čustev. Kolesar z neverjetno športno preobrazbo je bil tako želeni zmagi zelo blizu. Zmaga na Touru so sanje, uresničljive redkim. Tako blizu jim je bil doslej le še Andrej Hauptman pred petnajstimi leti. Za Roglo je bila po padcu prvi dan to prva velika priložnost. Uspel mu je skok v veliko skupino 27 ubežnikov, ki so se na razgibanem zaključku udarili za zmago. »Potrudil sem se. Težko je bilo ujeti že beg. Hvaležen sem fantom iz ekipe za pomoč. Potem je šlo po načrtih do napada Molleme,« je opisal Roglič. Zasavcu v lovu za Nizozemcem okoliščine niso bile naklonjene. Bil je zraven s tremi prekaljenimi mojstri, ki jih je taktično težko premagati, jim pobegniti na kratke klance ali jih presenetiti v sprintu manjših skupin. Warren Barguil (Sunweb) je ob etapni zmagi v petek dokazal, da je upravičeno nosilec pikčaste majice hribolazca. Na zadnjem vzponu Cote de Saint-Vidal je Rogli to pokazal v neposrednem dvoboju. Francoz Tony Gallopin (Lotto Soudal) in Italijan Diego Ullisi (UAE Emirates) pa sta mojstra sprinta manjših skupin, zvita, s figo v žepu pri lovu. »Pri lovu za Mollemo ni bilo sodelovanja. To je bilo neprijetno. Naslednjič bom naredil drugače, šel bom sam. Zavedam se, da vsi želijo le zmagati in treba je biti najboljši. Zmaga šteje,« se zaveda Roglič, ki je sicer le za las izgubil »stopničke« in za slovenski sloves izenačil najboljšo etapno uvrstitev na Touru. »No, je pa le lepa odskočna deska za naslednje etape in korak v razvoju,« je dodal malo potolažen.
Mollema je imel zaradi teh šahovskih igric srečo. Pri tridesetih je uspešno kariero kronal še z najprestižnejšo (etapno) zmago. To mu je uspelo po treh uvrstitvah med deseterico v skupnem seštevku Toura, po zmagi na Vuelti in na veliki klasiki v San Sebastianu. »Neverjetno. Končno po mnogih poskusih, ko sem bil velikokrat zelo blizu. Zmagati na Touru je bila velika želja. Danes sem začutil, da bi to bila priložnost. Ni bilo lahko ujeti bega. Zadnjih 30 kilometrov je bilo zame najdaljših doslej. Zasledovalci so bili zelo močni. Bili so vseskozi zelo blizu. Nisem obupal. Zmagati na Touru so bile vedno sanje,« je bil srečen Bauke Mollema.
Oba zadnja dneva je bilo zelo pestro tudi v boju za rumeno majico, čeprav trasa ni zavila visoko v gore. Chris Froome si je v soboto znova, kar nepričakovano, izboril rumeno majico. Fabio Aru je v ciljnem vzponu v Rodez brez pomoči ekipe Astane ostal na repu kolone in v časovnih razlikah za etapnim zmagovalcem Avstralcem Michaelom Matthewsom in Froomom (7. mesto) izgubil 25 sekund. Dokaz, kaj pomeni ekipa. Da je Froome najmočnejši kljub tehničnim težavam in napadom konkurence z Romainom Bardetom in njegovo ekipo Ag2r, je dokazal tudi v nedeljo. Zaradi prazne pnevmatike, ki mu jo je posodil sluga Kwiatkowski, je tik pod vznožjem najtežjega vzpona dneva na Col de Peyra Taillade zaostal skoraj minuto. Kljub ostremu ritmu konkurence je zmogel nadoknaditi. Dokaz moči! »Bil sem v paniki, bal sem se za rumeno majico, a so bili na srečo moji kolegi, tudi Mikel Landa, pripravljeni,« je bil zadovoljen Chris Froome, ki ima v velikem slogu Aruja, Rigoberta Urana in Bardeta pod nadzorom. Četverico loči le 29 sekund. V zadnji dobi Toura tako tesnih razlik še ni bilo.
