Po več dneh negotovosti, v katerih se je predvsem med novinarji TV Slovenija razširil strah, da z jesenjo prihajajo odpuščanja, je po naših informacijah za danes v informativnem programu televizije sklican sestanek. Sodelavci informativnega programa bodo na njem predvidoma seznanjeni z okvirnimi programskimi spremembami v jesenski shemi. »TV Slovenija ne ukinja nobene oddaje,« so nam zagotovili v službi za odnose z javnostmi RTV Slovenija. »Jesenska shema pa predvideva nekatere spremembe dolžine, terminov ali programa predvajanja nekaterih oddaj. Obenem načrtujemo uvedbo nekaterih novih krajših oddaj v okviru Programa plus,« so še napovedali. Program plus je po naših informacijah ideja nove direktorice TV Slovenija Ljerke Bizilj. Gre za programske bloke, v katerih naj bi nastajale nove, inovativne oddaje, kakršnih doslej na televiziji ni bilo.
Spet varčevanje
Spremembe v (ustaljenem) programu pa so povezane s kadrovskimi spremembami in vse skupaj je del »varčevalnega paketa«. »Programski svet RTV Slovenija nam je naložil uskladitev odhodkov s prihodki in na julijski seji potrdil petodstotno znižanje stroškov,« nam je potrdila direktorica televizije Biziljeva.
Na naše vprašanje o odpuščanju je odgovorila, da »vsem sodelavcem najbrž ne bo mogoče obnoviti pogodbe o sodelovanju«. Gre za honorarne sodelavce, ki so na RTV Slovenija v negotovem položaju, saj javni zavod z njimi nikoli ni sklenil pravih delovnopravnih pogodb. Civilnopravne pogodbe jim zavod podaljšuje na vsakega pol leta ali leto dni. Tokrat pa nekaterih pogodb očitno ne nameravajo podaljšati. »Odločitve o prekinitvah sodelovanja s honorarnimi sodelavci bodo vodstvu predlagali odgovorni uredniki,« so nam potrdili v službi za odnose z javnostmi RTV Slovenija.
»Zavezani smo delovati v okviru sredstev. Samo športni program bo imel jeseni okoli šestnajst prenosov manj, kot je bilo načrtovano,« opisuje razmere Biziljeva. »Tudi dokumentarnih izobraževalnih oddaj so kolegi ustvarili že za celo leto 2016, kar nam povzroča produkcijske stroške, ki presegajo vse načrte,« je nadaljevala. »Povezujemo informativni in parlamentarni program, kar mora poleg boljše kakovosti vplivati tudi na bolj racionalno delo. Vendar vsak, ki dobro dela in je pripravljen delati, se nima česa bati,« je zagotovila, »takšnih pa je večina.«
Stil vodenja, ki ga je uvedla Biziljeva, naši sogovorniki s TVS, ki niso želeli biti imenovani, označujejo kot »oster«, pa tudi kot »netransparenten«. Dva naša sogovornika, ki sta blizu vodstvu, sta prepričana, da je poseganje Biziljeve v kompleksen sistem, poln organizacijskih enot in podenot, koristno. Razbila naj bi »vrtičke«. Vendar, nas je opozoril eden od njih, se informacije o tem, kaj načrtuje vodstvo, razširjajo prepočasi in preveč neformalno. To botruje strahu in negotovosti, pa tudi uporu zoper direktorico.
Napoved upora
Po naših informacijah naj bi del delavcev TVS za jesen že načrtoval predlog direktorju RTV Marku Filliju, naj Biziljevo razreši. Slišati je očitke, da Biziljeva preferira zgolj določene sodelavce in da skuša program opreti na nekatere dobro plačane »televizijske zvezde«. To naj bi bilo v nasprotju z zakonitim poslanstvom javnega RTV servisa, ki da ne temelji na visoki gledanosti, temveč na kakovostnem programu. Vendar Biziljeva nastopa s podobnimi argumenti. »Zadali smo si nalogo, da bomo televizijo postavili na trdne temelje – programsko, organizacijsko, kadrovsko in finančno. To je edina pot, da bo nacionalna televizija lahko ohranila svojo vlogo,« pravi direktorica. »Spremembe pa vselej povzročijo nekaj nemira – celo med večino, ki dobro dela. Nekaj pa je takšnih, ki jih najbrž lahko skrbi.« Biziljeva še pravi, da je pripravljena biti »tarča kritik«. »Funkcija direktorice je takšna, da si strelovod, da si predmet kritik, dobre stvari pa se porazdelijo na ekipo.« V zvezi z morebitno menjavo direktorice so nam iz službe za odnose z javnostmi odgovorili le, da »generalni direktor poziva ali predloga k odstopu oziroma zamenjavi direktorice TV Slovenija ni prejel ne uradno ne neuradno od nikogar« in da »tudi sam o tem ne razmišlja«.
V zvezi z napovedanim odpuščanjem honorarnih sodelavcev je Ljerka Bizilj včeraj dejala še, da »kadrovska politika v preteklosti ni bila premišljena«. Kot je znano, so se prejšnja vodstva Televizije in Radia odločala za angažiranje stotin honorarnih sodelavcev, ki so sicer opravljali enako delo kot zaposleni, le da je bilo njihovo delo manj obdavčeno in zato cenejše. Ker pa tovrstno »prikrito zaposlovanje« zakon o delovnih razmerjih prepoveduje, je po eni strani že eno prejšnjih vodstev sklenilo zavezujoč dogovor, da bodo sodelavce postopoma zaposlili, po drugi strani pa se ves čas razmišlja o tem, kako se jih znebiti.
A RTV Slovenija bo imela ob vsakem poskusu odpuščanja honorarcev težave: na sodiščih namreč lahko dokažejo, da bi morali biti v resnici zaposleni in poleg tega še, da jim pripada plačilo, ki ga v preteklih letih – v primerjavi z zaposlenimi – niso prejeli. Odpuščanje honorarnih sodelavcev torej lahko RTV Slovenija namesto prihranka prinese – še višje stroške.
