Ob odkritju državnega spomenika žrtvam vojn je spet oživela razprava o tem, ali je primerno, da so na njem uvodni verzi iz pesmi Domovina je ena Otona Župančiča. To pesem je pesnik napisal decembra 1948 na pobudo arhitekta Eda Mihevca in je vklesana na grobnico narodnih herojev, ki so jo postavili nekaj mesecev pozneje. Pesnikova vnukinja Alenka Župančič je tako v javnem pismu že pred časom opozorila, da so snovalci spomenika s tem, ko so kitico iztrgali iz preostanka pesmi, povzročili »izgubo celovitosti pesnikovega sporočila«. Podobno meni tudi zgodovinar Božo Repe, ki je »prisvojitev« Župančičevih verzov označil za »zlorabo« in potvarjanje zgodovine.
Iztrgano iz konteksta
Alenka Župančič je v pismu poudarila še, da je bila pesem napisana v spomin junakom, padlim v narodnoosvobodilnem boju. »Uporabiti verze, celo v drugačnem političnem kontekstu, bi bila kraja ter zloraba, tako pokojnih junakov kot tudi pesnika,« je zapisala. Kljub temu je zasnova spomenika ostala nespremenjena; omeniti velja, da so njegovi oblikovalci s samovoljnim spreminjanjem ločil celo posegli v besedilo, ki je zdaj drugačno od vseh objavljenih različic pesmi.
Toda kakšne možnosti nadzora sploh imajo avtorji (oziroma dediči) nad tovrstno »neavtorizirano« uporabo njihovih del oziroma odlomkov iz njih, pa naj gre za državne spomenike ali kaj drugega? Zakonodaja sicer jasno določa, da traja avtorska pravica v času avtorjevega življenja in nato še 70 let po njegovi smrti.
»To časovno obdobje naj bi varovalo prvo generacijo ljudi, ki so bili avtorju blizu in jih lahko zato zloraba njegovega dela prizadene, naslednjih pa več ne,« pojasnjuje odvetnica Urša Chitrakar, strokovnjakinja na področju avtorskega prava. Ker od Župančičeve smrti – umrl je leta 1949 – še ni minilo toliko časa, bi lahko dediči njegove pravice uveljavljali tako, da bi prepovedali določeno vrsto rabe njegovih del. A tovrstno prepoved je po besedah Chitrakarjeve v praksi zelo težko doseči.
Nad vsebinsko zasnovo »spravnega kolosa«, kot ga imenuje, pa je ogorčen tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina, ki ugotavlja, da Slovenci »ostajamo nedorasel narod«, četudi smo postali nacija. »Žal bosta betonska monolita skozi desetletja in stoletja pričala o naši pritlehnosti. Samo sprašujem se, kdo se je domislil, da Župančičev verz z grobnice narodnih herojev 'fotokopira' na novo slovensko nesrečo.«
