Potrošniške organizacije ob testu sredstev za zaščito pred soncem pogosto ugotavljajo, da proizvajalci na embalaži radi navajajo potrošnikom všečne trditve, ki pa v praksi vedno ne držijo. To se je potrdilo tudi letos, ko so na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) preizkusili deset zaščitnih sredstev za zaščito pred soncem za odrasle, tokrat z dokaj visokima zaščitnima faktorjema 30 in 50. Prestižnejšim kozmetičnim znamkam so ob bok postavili cenejše konkurentke, tudi trgovskih blagovnih znamk, in znova ugotovili tudi, da cena še ni jamstvo kakovosti.
»Na naših testih smo preverili zaščiti UVA in UVB, pri čemer nobeno sredstvo, tako pri najcenejših kot dražjih sredstvih, ni bistveno odstopalo od označenih vrednosti,« je rezultate predstavil Boštjan Okorn iz ZPS. Kljub temu pa je bilo na embalaži navedeno še marsikaj, kar lahko pritegne potrošnike, a nujno ne drži, so poudarili na ZPS, kjer so se letos lotili tudi dodatnih testiranj. Pri teh jih je zanimalo, ali drži precej razširjeno mnenje, da so zaščitna sredstva za sonce narejena za le eno sezono in neporabljenih zaščitnih sredstev ni dobro hraniti in uporabljati naslednje poletje. »Na dodatnem testiranju smo preizkusili izdelke, ki smo jih odprli lani, in simulirali uporabo. Pri tem smo jih izpostavljali tipičnim počitniškim in razmeram na plaži: najprej smo jih za 14 dni pustili na vročini približno 40 stopinj Celzija in potem ponovno v hladnih prostorih, kot med potovanjem. Medtem smo jih večkrat odprli in zaprli, na koncu pa ponovno izpostavili soncu,« so razložili na ZPS, kjer so prišli do razveseljivih rezultatov. Izkazalo se je namreč, da ti izdelki niso neuporabni, še več, izkazalo se je celo, da »dobro ocenjena sredstva za zaščito pred soncem svoje delo enako učinkovito opravijo tudi naslednjo sezono«.
Zaščita ima omejitve
Zato ni nobene potrebe, da bi napol porabljene plastenke ali pločevinke metali proč. Pred ponovno uporabo pa kljub temu preverite, ali je vonj še vedno enak in ali se pojavnost ni spremenila, denimo, da bi se olje ločilo od vode, svetujejo na ZPS, kjer so izpostavili še nekaj drugih, bodisi zmotnih ali manj znanih dejstev o zaščitnih sredstvih, ki jih je dobro upoštevati pri njihovi izbiri in uporabi.
Veliko ljudi, ki se pretirano izpostavljajo soncu, namreč zmotno verjame ali pa sploh ne razmišlja o tem, da nas sredstva za zaščito pred soncem ne morejo varovati ves dan in da nobeno ne zadrži sto odstotkov UV-sevanja. Drži sicer, da je z višanjem zaščitnega faktorja zaščita primerljivo višja, saj sredstva z višjimi zaščitnimi faktorji zadržijo več sevanja UVB, vendar pa zaščitni faktor 30 kljub temu ni dvakrat učinkovitejši od zaščitnega faktorja 15. Ta namreč zadrži 93,3 odstotka sevanja UVB, zaščitni faktor 30 pa 96,7 odstotka sevanja UVB.
Predvsem pa nas nobeno zaščitno sredstvo s še tako visokim zaščitnim faktorjem in kljub novim in novim nanosom ne bo varovalo ves dan, opozarjajo na ZPS in dodajo, da pade po osmih urah vrednost zaščitnega faktorja za skoraj tri četrtine. Kot še pravijo, zaščitni faktor pove le, koliko dlje lahko zdržimo na soncu, če smo sredstva nanesli pravilno in v pravšnji količini, vendar tega časa ne moremo podaljševati v nedogled. Čas zadrževanja na soncu se drastično zmanjša tudi, če nanesemo premalo zahtevane količine zaščitnega sredstva, ki znaša dva miligrama na kvadratni centimeter kože, in če nanosa ne obnavljamo.
Žličko kreme za obraz
Prav zaradi neustreznih količin nanosa na ZPS opozarjajo, da ličila in kreme z zaščitnim faktorjem za vsakdanjo uporabo kljub oznaki nimajo dovolj visoke zaščite, da ne bi bilo treba ob njih uporabljati tudi dodatnega zaščitnega sredstva. Za kateri koli izdelek namreč velja, da je zaščitni faktor ustrezen le v primeru, če ga nanesemo dovolj, in sicer dva miligrama na kvadratni centimeter. V praksi to pomeni, da bi morali samo na obraz nanesti za čajno žličko kreme, pudra ali drugega ličila. Povrhu bi morali nanos redno obnavljati, povsem enako kot pri sredstvih za zaščito pred soncem.
Škodljivim vplivom sonca se je mogoče izogniti tudi na druge preizkušene in še bolj učinkovite načine. Najboljša zaščita sta še vedno zadrževanje v senci in izogibanje neposrednim sončnim žarkom, še zlasti med 11. in 16. uro. Če pa se jim že ne moremo izogniti, potrebujemo večje pokrivalo, zaščitna očala, dobro je pokriti tudi vrat in ramena, preostalo soncu izpostavljeno kožo pa zaščititi in obnavljati tudi med vsakodnevnimi opravki.
Sredstva za zaščito pred soncem so, tako kot vsi kozmetični izdelki, občutljiva za sončno svetlobo, zrak in visoke temperature, zato jih je treba shranjevati v hladnem in suhem prostoru. Za to ni potreben hladilnik, a zaradi vlage tudi kopalnica ni najprimernejša, opozarjajo na ZPS in svetujejo, da jih hranimo v senci tudi na plaži. Še zlasti jih ni dobro puščati v vročem avtomobilu, med potovanjem pa naj ne ležijo na armaturni plošči. Takoj po uporabi je treba sredstvo za zaščito pred soncem dobro zapreti.
