»Slovenija je pomemben most med Evropsko unijo in državami Zahodnega Balkana, saj lahko s svojim poznavanjem regije veliko pripomore, in tudi dejansko pripomoremo, k boljšemu razumevanju drug drugega ter pri nekaterih vprašanjih prevzema tudi pobude,« je slovenski predsednik vlade Miro Cerar ocenil sodelovanje na četrtem vrhu Zahodnega Balkana v Trstu in v tej regiji posebej poudaril pomen vladavine prava. Pri tem je posebej poudaril prav pomen arbitražne odločbe med Slovenijo in Hrvaško, ki je zanj »vzorčen primer, kako lahko na pravni način pridemo do zavezujoče odločbe, ki reši pomemben spor med državama«. O tem je imel tudi neformalne pogovore s kolegi iz sodelujočih držav, na formalnem delu srečanja pa se te teme, kot je povedal novinarjem, niso lotevali.
Letni vrh držav Zahodnega Balkana, s katerim se želi spodbuditi Srbijo, Albanijo, Kosovo, BiH, Makedonijo in Črno goro na poti v Evropsko unijo, se je danes v Trstu začel s poslovnim forumom. Na njem so se predstavniki omenjenih držav sešli z možnimi investitorji pri največjih infrastrukturnih naložbah v promet in energetiko iz šesterice članic Evropske unije. Celotno srečanje sicer spada v tako imenovani berlinski proces, začet leta 2014 na pobudo nemške kanclerke Angele Merkel, potem ko je predsednik evropske komisije Jean Claude Juncker še pred uradnim prevzemom položaja napovedal, da v njegovem petletnem mandatu nove širitve EU ne pričakuje. V berlinski proces so iz slednje, poleg z Zahodnim Balkanom tudi prek leta 2010 sproženega procesa Brdo-Brioni najbolj povezanih Slovenije in Hrvaške, vključene še Nemčija, Avstrija, Francija in Italija, pri čemer so prve tri v istem vrstnem redu gostile prejšnja srečanja na vrhu.
Poudarek regionalnemu sodelovanju
Prvi vrh v Berlinu je bil v znamenju ugibanj o nadaljnji širitvi EU, zastalem procesu poti vanjo v Makedoniji in BiH ter (pre)poudarjenih vezi med Beogradom in Moskvo v luči evropskih sankcij proti Rusiji zaradi Ukrajine, lanskega v Parizu pa je po svoje determinirala referendumska odločitev Britancev o izstopu iz EU. Ta voditeljev držav Zahodnega Balkana ni omajala v njihovi zavezi evropskemu integracijskemu procesu, dejansko pa je vrh potekal v iskanju poti za krepitev regionalnega sodelovanja in zagotovilu, da z (zlo)rabo dvostranskih vprašanj ne bodo ovirali pristopnih procesov k EU. Krepitev povezav s poudarjenim gospodarskim sodelovanjem malih in srednjih podjetij, IT-sektorja in znanosti ter mladih so bila ob vprašanjih vladavine prava in boju proti korupciji teme današnjega srečanja na štirih ravneh. Ob srečanju šefov držav in vlad iz omenjene dvanajsterice držav so stekli še sestanki na ravni zunanjih gospodarskih in prometnih ministrstev, ki so se jim iz EU pridružili visoka predstavnica za zunanjo politiko Federica Mogherini, širitveni komisar Johannes Hahn in komisarka za promet Violeta Bulc.
Infrastrukturni poudarek Srbiji
Med konkretnimi projekti na področju prometne in energetske infrastrukture je v Trstu tekla beseda o avtocestnih odsekih Beograd–Priština in Beograd–Sarajevo ter o plinovodu med Bolgarijo in južno Srbijo. Nemška tiskovna agencija DPA je pred vrhom sicer navajala, da so druge udeleženke že izražale skrb zaradi prevelikega poudarka prav na projektih, povezanih s Srbijo, a so bili na mizi tudi z vsemi povezani načrti, med drugim akcijski plan o skupnem gospodarskem območju na Zahodnem Balkanu z začetno spodbudo EU v višini sedem milijonov evrov ter drugi projekti infrastrukturnega regionalnega povezovanja s predvidenimi naložbami v vrednosti pol milijarde evrov. Tudi razvoj malih in srednjih podjetij dobiva novo spodbudo, s skoraj 50 milijoni evrov.
Kronična migrantska kriza v Italiji
Čeprav tudi Zahodni Balkan obremenjuje ilegalna migracija in so se na vrhu ob terorizmu in ekstremizmu pogovarjali tudi o tej temi, pa je glavna pozornost pri tem veljala Italiji, ki se trenutno najbolj kronično spoprijema s prišleki prek Sredozemskega morja. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta tako po srečanju z italijanskim premierjem Paolom Gentilonijem pohvalila veliko prizadevanje Italije pri sprejemanju migrantov, hkrati pa pozvala k skupnemu ukrepanju EU proti tihotapcem ljudi ter za stabilizacijo Libije in k spodbujanju gospodarskega razvoja v državah, iz katere ilegalni imigranti prihajajo.
