Osvoboditev Mosula, drugega največjega iraškega mesta, izpod oblasti Islamske države (IS) je pomemben mejnik v boju proti terorizmu. Padla je ena izmed največjih utrdb IS, kjer je njen voditelj Abu Bakr Al Bagdadi pred tremi leti razglasil svoj kalifat. Vendar to še zdaleč ne pomeni, da je Islamska država premagana – ne v Iraku in Siriji, kakor tudi ne v več kot 29 državah, kjer je v zadnjih letih že izvedla napade.
IS nadzirala ozemlje velikosti Britanije
Islamska država se je pred tremi leti raztezala od sirskega Alepa pa vse do obronkov iraške prestolnice. Ozemlje pod njenim nadzorom je merilo skoraj 210.000 kvadratnih kilometrov, kar je približna velikost Velike Britanije. Odtlej se je zaradi napredka kurdskih pešmerg v Siriji, zračnih napadov mednarodne koalicije in bojev iraške vojske s teroristi kalifata njihovo ozemlje zmanjšalo za dobri dve tretjini. Osvobojenih je bilo enajst mest v Iraku in pet v Siriji. Toda dogajanje na osvobojenem območju kaže, da se teror Islamske države tudi po uradni osvoboditvi ne konča.
V skoraj vseh osvobojenih mestih so se po zbranih podatkih Centra za boj proti terorizmu West Point namreč nadaljevali teroristični napadi. Ti so bili pogostejši v večjih in bolj poseljenih mestih. Razloge za nadaljevanje napadov po osvoboditvi so raziskovalci pripisali več dejavnikom, eden izmed pomembnejših pa je, da se je lahko Islamska država z daljšo okupacijo bolje pripravila na tovrstne napade. Ti so tudi silovitejši v tistih mestih, ki so za Islamsko državo večjega strateškega pomena.
Zelo verjetno torej takšna usoda okrepljenih terorističnih napadov Islamske države zdaj čaka Mosul, ki je v minulih mesecih doživel najsilovitejše ulične boje po drugi svetovni vojni. Za Islamsko državo ni bil le največje mesto, ki ji ga je uspelo nadzorovati, bil je tudi območje, od koder se je proračun kalifata napajal z največ davki in dajatvami. Mesto zdaj zaradi intenzivnih urbanih bojev, številnih zračnih napadov mednarodne koalicije in napadov samomorilskih bombašev leži v ruševinah.
Politični izzivi za Irak in za vso regijo
Eden od dolgoročnih izzivov za iraško vlado bo začetek obnove tega večetničnega mesta, in to sredi vroče politične jeseni, ko se bodo Kurdi na referendumu za neodvisnost odcepljali od Iraka. Pred tem referendumom je danes posvaril tudi turški predsednik Erdogan in se enako kot centralna iraška oblast zavzel za ohranitev iraške ozemeljske celovitosti. Turčijo predvsem skrbi, da bi se nova kurdska država utegnila povezati z ljudskimi uporniškimi milicami YPG, ki na severu Sirije kljub zračnim napadom turške vojske obvladujejo veliko območje in so se izkazale kot najpomembnejši ameriški zaveznik proti Islamski državi na tem območju, tudi pri potekajočih napadih na prestolnico kalifata Rako.
Iraška oblast po prvih izračunih pričakuje, da bo za obnovo Mosula (povsem porušenih je domnevno šest od 44 mestnih okrožij) potrebovala vsaj milijardo dolarjev, za obnovo celotne države pa okoli sto milijard dolarjev. Kdaj in koliko od 920.000 beguncev, ki so pred boji in Islamsko državo v zadnjih letih in posebej v zadnjih mesecih zapustili mesto, se bo lahko vrnilo, je tudi veliko vprašanje. Vračanje beguncev je namreč odvisno od varnostnih razmer oziroma očiščenja podstavljenih eksplozivnih teles, potekajoče obnove in tudi političnega načrta delitve oblasti med suniti in Kurdi v mestu. Takšnega načrta za zdaj še ni.
