Prejšnji teden je na Netflix prišla Okja, prvi pomembnejši film v produkciji Netflixa. Pomemben zato, ker ni samo film, ki je všeč kritikom, ampak bo brez dvoma všečen tudi gledalcem. Toda katerim gledalcem? Pred mesecem dni, ko je bila nova drama prvaka sodobne južnokorejske kinematografije Bong Joon Hoja premierno prikazana v Cannesu, se je namreč več govorilo o tem, kje bi film morali gledati, kot o filmu samem. Canska publika, ki je Okjo videla prva, je snobovsko privihala nos, ker je prvenstveno namenjena uporabnikom Netflixa, festivalska žirija z režiserjem Pedrom Almodovarjem na čelu je zagnala vik in krik, češ da mora filmska umetnost živeti v kinih, francoski kinematografi pa so protestirali, ker so v francoskem Cannesu v tekmovalni program spustili film, ki ni nameraval upoštevati francoskih distribucijskih pravil. Ta pravila – da bi Netlix svoj film na svoji platformi lahko izdal šele tri leta po kinematografski distribuciji v Franciji – so za največjega ponudnika videa na zahtevo na svetu nesprejemljiva, zato so iz nadaljnjih tekmovalnih programov Cannesa izpadli tudi vsi nasledniki Okje. No, vsaj dokler ne bo dogovora med »elitistično« Francijo in »ljudskim« Netflixom.
Adam Sandler je prvi zvezdnik, ki je kariero v zadnjih letih posvetil izključno Netflixu. (Foto: Netflix)
Toda režiser Bong Joon Ho ni imel smole samo v Franciji, ampak tudi v domači Južni Koreji. Tam kinematografi v primerjavi s canskimi tremi leti zahtevajo »le« tri ...