Odškodninski in kazenski postopki zoper nekdanje menedžerje so praviloma dolgotrajni in le redko uspešni. To se je znova dokazalo v primeru Zvon Dva Holdinga v stečaju. Stečajna upraviteljica Vida Gaberc si je z vsemi pravnimi sredstvi prizadevala preprečiti zastaranje odškodninskega zahtevka zoper nekdanjo upravo padlega cerkvenega holdinga. Za zdaj neuspešno. Okrožna sodnica Andreja Veselič je 14. junija izdala sodbo, s katero je zavrnila tožbeni zahtevek zoper Franca Ješovnika in Ljuba Pečeta, je na Dnevnikovo poizvedovanje odgovorila predsednica sodišča Alenka Zadravec. Sodba še ni pravnomočna.

Več škodljivih poslov

Zvon Dva Holding v stečaju je od Ješovnika in Pečeta terjal 300.000 evrov odškodnine. Sklenila naj bi več škodljivih poslov, ki naj bi upnike oškodovali za več deset milijonov evrov. Odškodninski znesek je tožnik sklestil, da bi se izognil nepotrebnim dodatnim stroškom. Stečajna upraviteljica in njeni odvetniki so namreč podvomili, da bi v primeru dobljene sodbe zmogli izterjati milijone od Pečeta in Ješovnika.

Upniki tri leta zavlačevali

Upanje na pozitiven razplet tožb je Gaberčeva črpala iz revizije poslov Zvon Ena in Zvon Dva Holdinga, ki je razkrila veliko stopnjo odgovornosti nekdanjih uprav. Vendar so največji upniki kar tri leta zavlačevali s sprožitvijo odškodninskih in kazenskih postopkov, ker se niso zmogli dogovoriti o oblikovanju upniškega odbora. Za ukrepanje proti odgovornim so pooblastili odvetniško pisarno Blaža Kovačiča Mlinarja.

Iz omenjenega revizijskega poročila izhaja, da sta upravi cerkvenih zvonov več kot leto dni zamujali z razglasitvijo insolventnosti in v vmesnem času izvedli posle, s katerimi naj bi privilegirali določene upnike. Holdinga sta bila namreč insolventna že konec leta 2009, prisilni poravnavi pa sta bili sproženi šele v letih 2010 in 2011. Revizorji so ugotovili tudi to, da je bilo v obdobju izpodbojnosti sklenjenih več poslov, s katerimi sta bili družbi oškodovani za več milijonov evrov.

V Kopru tako, v Mariboru popolnoma drugače

V tožbi zoper Ješovnika in Pečeta so njuni odvetniki največ pozornosti posvečali vprašanju, ali je tožbeni zahtevek v višini 300.000 evrov že zastaral ali ne. Višje sodišče v Kopru, ki je obravnavalo pritožbo v zvezi z odredbo o zavarovanju njunega premoženja, je namreč pravnomočno razsodilo, da je triletni zastaralni rok že potekel. Od takrat lahko toženca prosto razpolagata s svojim premoženjem.

Zastopniki Zvon Dva Holdinga so ocenili, da je koprska sodba zmotna. Pri tem so se sklicevali na sodbi višjega sodišča v Mariboru v pravdnem postopku, v katerem je tožnik Zvon Ena Holding v stečaju. Mariborsko višje sodišče je namreč razsodilo diametralno drugače, ko je obravnavalo ugovor o izdaji odredbe, ki jo je stečajna upraviteljica Mojca Breznik hotela vpisati na premoženju Simona Zdolška in Mateje Vidnar, člana nekdanje uprave Zvona Ena. Sodišče je v tej zadevi presodilo, da zastaralni rok še ni potekel.

Vendar sodnica Veseličeva teh sodb ni upoštevala. Bolj so jo prepričali argumenti pooblaščencev nekdanje uprave Zvon Dva Holdinga, zato je zavrnila tožbeni zahtevek z ugotovitvijo, da je bil vložen prepozno. »Sodnica je razsodila strogo formalistično,« ugotavlja Kovačič Mlinar.

»Glede na odločitvi mariborskega višjega sodišča v pravdnem zahtevku zoper nekdanjo upravo Zvon Ena Holdinga nisem pričakovala takšne sodbe,« nam je razložila stečajna upraviteljica Gaberčeva. »V našem sodstvu se dogajajo neverjetne stvari, ko lahko sodišča v identičnih zadevah razsodijo diametralno nasprotno in v našem primeru ne upoštevajo stečajne zakonodaje, ki izrecno določa mirovanje pravdnih postopkov.« Gaberčeva meni, da bi bilo vsekakor smiselno spisati pritožbo višjemu sodišču »glede na to, da je tožbeni zahtevek pavšalen in minimalen in da nismo šli v povračilo dejanske nastale škode«.

Zvon Ena in Zvon Dva sta zdrknila v stečaj leta 2012. Upnikom Zvona Ena je bilo priznanih 876 milijonov evrov terjatev, upnikom Zvona Dva pa približno 400 milijonov evrov.