Pritisk na avtomobilske proizvajalce, da morajo znižati izpuste, traja že dobro desetletje. Čeprav je dokazano, da avtomobilizem kot panoga ne spada med največje onesnaževalce okolja, saj osebna vozila v Evropski uniji prispevajo 12 odstotkov vseh izpustov ogljikovega dioksida. Zniževanje škodljivih izpustov seveda ni poceni, zato se kot najcenejša alternativa vse glasneje omenja, da bi dizelske motorje, ki veljajo za najbolj umazane, preprosto prenehali izdelovati. Kar je še pred časom veljalo za nemogoče, saj so bili sploh na stari celini zelo priljubljeni. A pri Volvu so zdaj napovedali tudi slovo od bencinskega motorja, vsaj kot izključnega pogona, saj naj bi z letom 2019 imeli v programu le še hibride ali v celoti električno gnane avtomobile.
Milijon do leta 2025
Ali je njihova odločitev v kakršni koli meri povezana z modrovanjem nemške kanclerke Angele Merkel, velike zaščitnice domače avtomobilske industrije, ki pa je pred dnevi povzdignila glas in dejala, da nadaljnji razvoj motorjev z notranjim zgorevanjem zahteva ponovno presojo, ni znano. Švedi pa so napovedali, do bodo med letoma 2019 in 2021 na trg poslali pet električno gnanih avtomobilov, drugi pa bodo hibridi, v kombinaciji z elektriko tudi dizli.
»Naša napoved pomeni konec razvoja dizelskega motorja kot samostojnega pogonskega sredstva. Do leta 2025 želimo prodati milijon električnih avtomobilov. Izrečeno bomo tudi udejanjili. Če lahko pri Tesli ljudje stojijo v vrsti, da bi kupili avto, je očitno prostor tudi za nas,« so besede Hakana Samuelssona, izvršnega direktorja pri Volvu, katerega lastnik je kitajski avtomobilski proizvajalec Geely. Da gre za velik izziv, potrjuje trenutni vozni park, v katerem ni niti enega zgolj električno gnanega vozila, imajo pa pet priključnih hibridov. Prav ti postajajo vse bolj priljubljeni. Napovedi za lani, da bodo prodali le od 5 do 10 odstotkov športnih terencev XC90 kot priključnih hibridov, so se pokazale kot pesimistične, saj so jih prodali kar četrtino, in to kljub visoki ceni. Za primerjavo: priključna različica je kar 20.000 evrov dražja od najmočnejše dizelske.
Baterije z vse večjim dosegom
Seveda napovedi ne pomenijo, da dizelskih motorjev ne bo več v ponudbi, navsezadnje so pri prestižni znamki pravkar razvili novo generacijo, dejstvo pa je, da nadaljnji razvoj ni več stroškovno upravičljiv. Trenutno so zahteve v državah EU takšne, da znotraj znamke povprečje izpustov ogljikovega dioksida ne sme preseči 130 gramov na prevoženi kilometer, čez štiri leta bo ta meja že pri 95 g/km, kar prevedeno pomeni milijardna vlaganja v razvoj, v nasprotnem pa plačevanje visokih okoljskih taks pri registraciji.
Pri finančnem podjetju Goldman Sachs so prepričani, da zadovoljitev teh zahtev pomeni dodatnih 300 evrov več pri strošku dizelskega motorja, ki je že zdaj 1300 evrov dražji kot podobni bencinski motor, zato se nadaljnji razvoj dizlov ne splača. To spoznava vse več avtomobilskih znamk, tudi koncerni Renault-Nissan, BMW in Volkswagen. Poznavalci, kot na primer Ben Lane iz podjetja Next Green Car, pravijo, da napoved Volva sicer ne pomeni, da bodo v celoti prenehali proizvajati motorje z notranjim izgorevanjem, a je kljub temu ključna. »To namreč pomeni, da bodo začeli več vlagati v razvoj baterij in električnih vozil, posledično pa bodo baterije zagotavljale vse večji doseg.«
