Najbrž vsak, ki je kdaj hitel po šišenski mestni vpadnici, pozna neobičajno pisano pročelje vogala stavbe tik ob Celovški cesti. V približno 150 let stari in takrat precej dotrajani stavbi s hišno številko 50 je pred sedmimi leti prostor za ustvarjanje poiskala skupina mladih ustvarjalnih somišljenikov. Vzpostavili so Kreativno cono Šiška (KCŠ), si v prvem nadstropju uredili delovne ateljeje, namenjene oblikovanju, fotografiranju, umetnosti in druženju, v pritličju hiše pa je prostor postopoma dobila še prav posebna kolesarska delavnica.
Ker so bila vrata pisane hiše široko odprta za vse, ki so v prestolnici iskali ustvarjalno okolje, se je v sedmih letih kolektiv ves čas spreminjal, številne »staroselce« so tako zamenjali novi uporabniki in danes v šišenski kreativni coni ustvarja že tretji val uporabnikov. Očitno tudi zadnji. Letos je namreč lastništvo nad stavbo od (zdaj že nekdanjega) zasebnega lastnika prevzela družba NLB Leasing. Najemnike so marca pozvali, naj hišo do jeseni izpraznijo. Objekt je namreč že nekaj časa predviden za rušenje, tudi novi lastnik pa od te namere ni odstopil. Mladi kolektiv zdaj išče nove prostore, kjer bi lahko nadaljeval in nadgrajeval zgodbo iz Šiške.
Od vrtne lope do kreativne cone
»Poleti 2011 se je skupina nekdanjih sošolcev domislila, da bi skupaj ustanovili oblikovalski studio Rompom. Nekaj časa smo delali v prijateljevi vrtni lopi, potem pa sklenili, da je čas za korak naprej in nove prostore. Povsem po naključju smo izvedeli za to stavbo na Celovški cesti. Vedeli smo, da je stavba predvidena za rušenje in da gre za začasno rabo. Zato vanjo lastnik tudi ni vlagal in zato smo se lahko dogovorili za ugodno najemnino,« se je k temeljem Kreativne cone Šiška ozrl oblikovalec Andraž Tarman, eden od tistih z najdaljšim stažem v šišenskem kolektivu.
Ekipi oblikovalskega studia Rompom so se kmalu pridružili še drugi ustvarjalci in tedaj desetčlanska skupina je pod skupno streho kreativne cone ustvarjala dobro leto dni. »Potem pa je nekoliko zaškripalo pri zagotavljanju denarja za najemnino, zato smo se odločili, da organiziramo zabavo Save KCŠ (rešimo KCŠ, op. p.). S tem je kreativna cona postala bolj poznana in njena vrata še bolj odprta,« nadaljuje Tarman in dodaja, da se je z novimi ustvarjalci v coni spontano okrepilo sodelovanje, tudi v obliki sodela (coworking). Del ekipe se je nato preselil v zdajšnji kreativni center Poligon na Viču, tisti, ki so v Šiški ostali, pa so prevzeli taktirko v tamkajšnji kreativni coni v želji, da bi jo čez čas lahko predali svojim naslednikom. »Bolj kot delovni kolektiv smo kot družina. Vsak, ki se nam pridruži, v hiši pusti svoj pečat,« je povedala umetnica Živa Božičnik Rebec.
A kreativna cona bo konec septembra zaprla svoja vrata. Stavba je za rušenje predvidena že vsaj od takrat, ko so si jo za delovno okolje izbrali mladi umetniki, novi lastnik, družba NLB Leasing, pa je zdaj napovedal, da bo načrt tudi uresničil. V družbi so bili z informacijami o načrtih, ki jih imajo s prostorom, skopi. Potrdili so le, da je stavba na Celovški cesti 50 predvidena za rušenje. »Postopki v zvezi s tem so že v teku, zato smo na tamkajšnje najemnike spomladi naslovili prošnjo, da se v šestih mesecih, torej do septembra, iz prostorov izselijo. Podrobnejših informacij zaradi poslovnih odnosov s strankami žal ne moremo razkriti,« je v imenu družbe pojasnila Maja Jaklič iz NLB.
Šiška bo izgubila delček urbanega
Čeprav so ustvarjalci vedeli, da bo prišel dan, ko bodo morali prostore izprazniti, to obžalujejo in si želijo, da bi mladim umetnikom bolj prisluhnila tudi mestna oblast. »Izgubil se bo prostor, ki je v prvi vrsti namenjen mladim, ki uživajo v svobodnem ustvarjanju in raziskovanju. Uspelo nam je, da je tradicija sodelovanja v kreativni coni prehajala z generacije na generacijo, tukaj so nastajali tudi povsem spontani projekti. Takšni prostori mestu manjkajo,« pravi arhitekt Bor Pungerčič in opozori, da bi občina lahko umetnikom stopila naproti. »Med samoniklimi skupnostmi v mestu so precejšnje interesne, organizacijske, vsebinske in formalne razlike, a nekaj jim je skupno. Večina ima prostore v mestu zgolj začasno. Vsaj nekaj teh 'ustvarjalnih igrišč' bi mesto lahko ohranilo,« se strinja Tarman.
Ustvarjalni kolektiv zdaj išče nove prostore. »Želimo si najti prostor, kjer bil lahko nadaljevali to zgodbo ali pa kot skupnost začeli novo,« pojasni Pungerčič. A zatika se pri ceni in legi. »Predvsem nam bo žal, če bomo morali iz Šiške. Tukaj se je z nami, Lepo žogo, Centrom urbane kulture Kino Šiška in galerijami v nekdanji šišenski upravni enoti oblikovalo središče urbane kulture. Vpeti smo v tukajšnje dogajanje,« je sklenila Božičnik-Rebčeva.
