Navak je specifičen, ker v osnovi ni načrtovan kot dirkaška steza, prav tako pa ni projektiran podobno, kot je na primer poligon na Vranskem. Dolgo sem razmišljal o pravem konceptu. Navak je center za testiranje in za treninge. Konfiguracija proge je takšna, da ima vsak ovinek določene elemente za določeno vrsto vožnje. Steza je namerno ravna, saj zahtevnejša steza s spremenljivo konfiguracijo ustreza le tistim, ki znajo voziti zelo dobro, ravna steza pa je pisana na kožo povprečnemu vozniku in zagotavlja večjo varnost, saj ljudje vozijo s hitrostjo, ki se jim zdi sicer visoka, a ni previsoka.
Kako se vaš poligon razlikuje od poligona na Vranskem?Pri nas vse vaje delamo z realnimi hitrostmi, brez simulacij. Želimo, da ljudje razumejo, kdaj se nekaj dogaja in zakaj se dogaja. Primer dinamične plošče: na Vranskem na primer vozite s hitrostjo 50 km/h, človeku se zdi, da razume, kaj se z avtom dogaja. Pravi si, vajo delam na mokrem vozišču, ko bom na suhem, pa mi bo to uspelo narediti pri hitrosti 80 km/h. Vendar ni tako. Reakcija avtomobila na spolzkem vozišču je pri hitrosti 50 km/h počasna in mehka, na suhem pri 80 km/h pa veliko bolj groba. In ko se vozniku to zgodi, se ne zna pravilno odzvati. Pri nas želimo ljudi res naučiti dobre in natančne vožnje, da vedo, kje so meje. Nimamo inštruktorjev varne vožnje, temveč trenerje. Razlika je v tem, da ima trener svoj program in ga mora prilagoditi ljudem. Na Vranskem je na primer v skupini 12 ljudi z enim inštruktorjem, pri nas sta v skupini osmih dva trenerja. Seveda je pri nas trening dražji, toda bistvena je visoka kakovost.
Kakšni so odzivi strank?Večina pravi: nisem vedel, kako zelo malo vozniškega znanja sem imel. Ključno je, da se vozniki zavedajo svojih meja. Mi jih ne naučimo toliko, da bi postali vozniki relija, temveč jih motiviramo, da se učijo še naprej, kar je poroštvo za varno vožnjo.
So torej v povprečju vozniške sposobnosti vaših kandidatov slabe?Pred odprtjem centra smo šest let raziskovali vozniške navade in znanje voznikov. Ugotovili smo, da je povprečno znanje ljudi v regiji takšno, da bi le 2,8 odstotka voznikov, če bi morali še enkrat delati izpit, tega naredilo, drugi pa bi padli. Večina je vsaj nekaj pozabila. Pri nas v Srbiji je za večino nesreč uradno kriva prevelika hitrost. Sami smo ugotovili, da večina ljudi v kritični situaciji, ko bi morali reagirati, ne stori nič ali pa reagirajo prepozno. Zato so posledice nesreč hujše. Za nameček pa ljudje nevarnosti na cesti ne prepoznajo vnaprej. O vožnji ne razmišljajo kot o nevarni in stresni dejavnosti, temveč jo vidijo kot sprotno dejavnost, pri kateri pa je njihov um nekje drugje. Vsemu temu smo prilagodili svoje treninge. maš
