»Veselim se že, da bom imel končno svoj dan na sodišču. Sem nedolžen,« je na vest, da ga sodišče v Melbournu 18. julija poziva na zaslišanje o domnevnih spolnih zlorabah, ki naj bi jih ne le spregledoval pri svojih podrejenih klerikih, ampak tudi zagrešil, zatrdil kardinal George Pell. Policija avstralske zvezne države Victoria ni razkrila podrobnosti obtožb na njegov račun, sporočila je samo, da jih je podalo več ljudi. Njen predstavnik Shane Patton je ob kratki razlagi, da gre za spolne zlorabe v (nedefinirani) preteklosti, zavrnil vsakršne odgovore na novinarska vprašanja. Pojasnil je le, da je preiskava proti kardinalu potekala povsem enako kot proti vsem drugim posameznikom, ki jih je po vse večjem pritisku javnosti zaradi razširjenih obtožb pedofilije v raznih institucijah, vključno s Cerkvijo, leta 2013 vzela pod drobnogled posebna komisija, ki jo je imenovala avstralska vlada.
Pell priznal napake Cerkve
Avstralske obtožbe na račun njihovega najvišje postavljenega predstavnika znotraj katoliške hierarhije stresajo tudi vatikanske temelje, saj se je v zagati znašel papež Frančišek, ki je Pella pred dobrimi tremi leti imenoval na čelo novoustanovljenega tajništva kurije za gospodarstvo. Tedaj je Pella že zasliševala omenjena komisija, pred katero je doslej pričal trikrat; med drugim se je pokesal, ker v času svojega vodenja nadškofij ni naredil več pri preprečevanju zlorab otrok v cerkvenem okrilju, kar je tudi sam pometel pod preprogo z denarnimi kompenzacijami brez prave pomoči žrtvam. V lanskem zadnjem pričevanju prek videopovezave iz Rima je komisiji priznal, da je Katoliška cerkev storila ogromne napake, ko je dovolila, da so tisoče otrok posilili ali drugače zlorabili duhovniki. Pritrdil je tudi, da je (pre)pogosto verjel izjavam duhovnikov in ne žrtvam. Kmalu zatem pa se je sam znašel v središču preiskave, pri čemer avstralski mediji obtožbe proti njemu povezujejo z dvema zdaj nekaj več kot 40 let starima moškima, ki naj bi ju Pell spolno nadlegoval v plavalnem bazenu, ko je bil še župnik v Melbournu.
Frančišek zaupa pravosodju
Ko so Frančiška med lanskim vračanjem s pastoralne poti na Poljsko novinarji vprašali, kako komentira medijske obtožbe na Pellov račun, je dejal, da čaka na avstralsko pravosodje, preden bo podal oceno. »Presoja na temelju govoric ne bo v ničemer pomagala,« je dejal že pod pritiskom zaradi očitanega mu zastoja pri cerkvenem samoočiščenju. Papeža so glasno pohvalili zastopniki žrtev zlorab, ki so jih zakrivili kleriki, ko je ustanovil komisijo z zunanjimi svetovalci pri iskanju poti, kako pred spolnimi zlorabami zaščititi otroke in žrtvam zagotoviti pravično zadoščenje. Rezultat pa je za zdaj kilav. Dva člana komisije, sama žrtvi zlorab, sta jo zapustila, Frančišek pa je zaradi nasprotovanja v kuriji tudi zavrnil predlog komisije za ustanovitev sodne sekcije, ki bi preiskala primere škofovskega prikrivanja zlorab. Za nameček je Frančišek leta 2015 ostal gluh za proteste žrtev, njihovih zagovornikov in številnih vernikov iz Čila, ko je na čelo škofije osorno postavil Juana Barrosa, ki je dosledno prikrival dejanja notornega pedofilskega duhovnika Fernanda Karadime, ki od leta 2011 po vatikanskem ukazu zaradi svojih grehov dela pokoro v samostanski izolaciji.
Kardinal na začasni odsotnosti
Kardinalu Pellu je po objavi poziva na sodišče papež odobril začasno odsotnost iz Vatikana, njegovo delo pa je zaupal osebju sekretariata, ki skrbi za vse gospodarske zadeve Svetega sedeža. Vatikanski tiskovni predstavnik Greg Burke je ob tem povedal, da so novico sprejeli z obžalovanjem, in dodal, da je »sveti oče, ki ceni častivredno triletno delo Pella v kuriji, kardinalu hvaležen za njegovo sodelovanje«. Njegova odsotnost naj bi zapletla papeževe načrte v zvezi s finančno reformo, kakšna bo dokončna odločitev Frančiška glede na avstralske obtožbe, pa ni jasno. Tudi če se bodo potrdile, ni na voljo razpoznavnega scenarija. Papež bo izgubil še del kredibilnosti, če ga bo obdržal kot enega glavnih svetovalcev, četudi proti Pellu, ki vse obtožbe kategorično zanika, še niso sprožili nobenega kazenskega postopka. V preteklosti so se sicer pojavile obtožbe na njegov račun v povezavi z domnevno zlorabo otrok v času, ko je bil duhovnik v Ballaratu (1976-1980) in nadškof v Melbournu (1996–2001), a se niso prelevile v obtožnice.
