Samooklicani general nadaljuje s tradicijo prevzema oblasti, ko se mu ponudi priložnost in ko ugotovi, da bo imel od tega kakšno korist. Kot edini občinski sekretar za LO v Sloveniji je leta 1990, je takoj in brez odlašanja, edini predal orožje JLA. Ko se je 30. Razvojna skupina TO že samoiniciativno reorganizirala v duhu odpora proti JLA, je z veliko zamudo privihral v Kočevsko Reko in na nesramen način izvedel prevrat, odstavil s položaja polkovnika Carla in degradiral operativca, majorja Cveta Zorka, ki sta bila nosilca preoblikovanja poveljstva in enote in odpora proti generalu Hočevarju.
»General« Tone je v času SFRJ tako ponosno nosil rdečo zvezdo na kapi, da mu ni bilo para. Poveljeval je tudi ešalonu slovenske TO na paradi v Beogradu leta 1985. Verjamem, da je za to častno nalogo prestal preverjanje tako službe DV kot tudi KOS in dobil pisno oceno »naročito se ističe«.
Ne vem sicer kaj je gospod Tone počel 26. in 27. junija 1991, kljub prošnji g. Peinkiherja da to pojasni. To verjetno ve samo on, bilo bi pa dobro, da bi to že enkrat povedal javnosti. Na Dolenjskem še nismo imeli vsi pripadniki TO nove kokarde na kapah in smo nosili še rdeče zvezde, vendar nas to ni motilo, da smo se v bojnih akcijah zoperstavili agresiji JLA. Tudi njegovo poveljevanje 27. Brigadi TO ni bilo ravno blesteče. Nespametno granatiranje vojašnice v Ribnici in sestrelitev helikopterja Gazele nad Ljubljano, ki je dostavljal kruh ljubljanskim vojašnicam, plenjenje orožja v skladišču Borovnica brez vednosti PŠTO Ljubljana za katerim se je zgubila vsaka sled, so praktično edine odmevne akcije njegove enote med 10 dnevno vojno. Žrtev sestrelitve helikopterja je bil pilot Merlak in mehanik Sibinovski, ki sta iskala priložnost, da prestopita na slovensko stran. Medtem, ko so enote TO po vsej Sloveniji uspešno vodile boje z JLA, o 27. brigadi TO ni bilo slišati kaj pametnega, razen nekaj akcij v stilu Ramba. Zaradi neumnosti, ki so jih počeli, jim je celo poveljnik dolenjske pokrajine Gutman zagrozil, da jih bo tretiral kot sovražno enoto.
Velika večina pripadnikov TO nima nobenega odpora proti rdeči zvezdi, ki smo jo v določenem zgodovinskem obdobju s ponosom nosili na kapah, potem pa smo za svojo sprejeli tudi kokardo SV. Krkovič lahko govori samo v svojem imenu in nima pravice, da posplošuje svoje občutke na račun celotne TO.
Krkovič je tudi velik ljubitelj glasbe, pesnik, ljudski godec in organizator domoljubnih glasbenih festivalov Mati domovina. V vlogi za prepoved prireditve Nosil bom rdečo zvezdo, se sklicuje na odločbo mariborske upravne enote, ki je prepovedala nastop hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona in povleče paralelo s tema dvema prireditvama. Ne vem sicer od kdaj je Thompson njegov idol, mogoče pa ga je navdušila njegova pesem o ustaškem klavcu in poveljniku logorja Jasenovac Maksu Luburiću. Da bodo bralci razumeli za kakšnega estradnega umetnika gre, jo bom citiral v originalu:
» Jasenovac in Gradiška Stara, to je kuća Maksovih mesara. Kroz Imotski kamioni žure, voze crnce Francetića Jure. V Čapljini klaonica bila, puno Srba Neretva nosila. Oj Neretva teci niza stranu, nosi Srbe plavome Jadranu. Ko je mogo zamisliti lani, da če Božić slavit partizani. Tko je reka jeba li ga čaća, da se crna legija ne vrača. Gospe Sinjska ako si u stanju, uzmi Stipu , a vrati nam Franju. Oj Račane jebo ti pas mater i onome ko je glasa zate. Sijajna zvijezda iznad Metkovića, pozdravi nam Ante Pavelića.«
Zakaj žaluje društvo Moris in njegov predsednik zaradi prepovedi nastopa njihovega idola Thompsona v Mariboru, bo sedaj mogoče bolj jasno.
Dvomim, da je vsebina vloge naslovljene upravni enoti Ljubljana tudi stališče društva Moris. Verjetno so jo spisali kar na sedežu stranke SDS kjer »general« Tone trasira prevzem oblasti, verjetno tudi s pomočjo volitev.
Društvo SRP, Darko Kastelic
