Na buzaro: omaka kakšnega pomorščaka

V času, ko je vprašanje »kam greste pa na morje« povsem na mestu, se velja posvetiti morskim jedem. Vsakdo je gotovo že slišal denimo za »dagnje na buzaro«, kakor onkraj meje pravijo klapavicam, dušenim v značilni omaki. Povsem dobro se ve, kaj pomeni »na buzaro«, tega so se poleg slovenskih naučili tudi italijanski in nemški turisti, nihče pa ne zna prepričljivo pojasniti, od kod ta beseda, ki je slovarji ne poznajo, pravzaprav izvira (kdor ve, naj dvigne roko in pove). Tudi zapisujejo jo na vsaj tri načine; kot buzara, Nemci buzzara in Italijani kot busara. Domnevno gre za izvirno dalmatinsko osnovo iz oljčnega olja, česna, čebule, belega vina in zelišč, ponekod pa jo nadgradijo še s krušnimi drobtinami, limonovim sokom, paradižnikom… Še nihče se je tudi ni spomnil zaščititi kot avtohtono jed, nemara ravno iz navedenih razlogov. Beseda gor ali dol, v buzari se da pripraviti različne izjemno okusne morske stvari, poleg školjk in škampov tudi hobotnice, sipe, lignje, celo (manjše) ribe ali ribje filete. Nemara si pomagate s tokratnim receptom.