Marsikateri vrtnar ne želi na dolge počitnice, saj se boji, da bi se v tem času njegove rastline posušile. To še posebno velja za balkonske in sobne vrtnarje. Za hišne ljubljenčke obstajajo podjetja, ki zagotovijo dnevno oskrbo živali, za rastline pa tak servis ne obstaja. Torej se morajo vrtnarji znajti sami. Največkrat za rastline poskrbi kakšna soseda ali sosed, toda kaj lahko storimo, če ne najdemo osebe, ki bi v naši odsotnosti zalivala domače lončnice?
Obstaja kar nekaj rešitev. Nekatere so primerne le za kratek čas, z drugimi lahko rastline zalivamo tudi več kot teden dni. In pri tem ne mislimo na tehnološke rešitve. Namesto pametnih zalivalnikov si lahko namakalni sistem izdelate sami.
Kapalni sistem je boljši od kadi
Prvo pravilo je, da rastline, ki rastejo v loncih na s soncem močno obsijanih mestih, premaknete v senco. S tem preprečite, da bi se prst hitro izsušila. Prav tako lahko v notranjost sobe, denimo na notranjo okensko polico, postavite balkonsko cvetje. Pri tem bodite pozorni le, da bodo imele rastline dovolj svetlobe, se pravi nikar okenskih senčil ne zaprite do konca. Na dan, ko odidete, rastline močno zalijte. Nato namestite kakšnega od namakalnih sistemov in tako bodo lahko balkonsko cvetje in zelenjava ter sobne rastline sami preživeli nekaj dni.
Najbolj razširjena metoda namakalnega sistema je, da lonce postavite v kad, napolnjeno z vodo. To je sicer preprosto, a pri nekaterih za vlago bolj občutljivih rastlinah se lahko dogodi, da jih bo zamočilo. Zato je bolje, da si naredite kapalni sistem, ki ga lahko naredijo tudi otroci. Ob vsak lonec z rastlino postavite steklenico z vodo, v katero ste potopili en konec vrvice, drugega pa zakopljete v prst ob rastlini. Voda bo po kapljicah pronicala po vrvici do rastline. Pomembno je le, da vrvica močno vpija vodo. Najboljše je, da jih naredite iz starih bombažnih majic, ki jih narežete na centimeter široke trakove. Namesto steklenice lahko uporabite kozarec ali plastično vrečko. V tem primeru vrvico v vrečko napeljete s šivanko, vrečko z vodo pustite na zemlji ob rastlini, vrvico pa zakopljete ob korenine. Glede na debelost vrvice lahko odmerite, koliko vode bi rastline dobile v enem dnevu – debelejša kot je vrvica, več vode bo povlekla v prst. To je še posebno primerno za rastline, ki sicer ne potrebujejo stalno mokre prsti. Glede na to prilagodite velikost rezervoarja vode.
Plastenka v zemlji na gredici
Podobno kapljično zalivanje je mogoče narediti s plastenko, ki jo zapičite v zemljo ob rastlini. V zamašek plastenke naredite milimeter veliko luknjico, plastenko napolnite z vodo in jo potisnite v prst ob rastlini. Voda bo počasi, kapljica za kapljico pronicala v prst. Steklenica za 0,75 decilitra tekočine je dovolj velika za približno tridnevno zalogo vode. Na tak način lahko vodo zagotovite tudi vrtninam na vrtu, ki potrebujejo dodatno zalivanje, recimo kumaram.
S plastenkami si lahko pomagate tudi v večjih koritih, celo v visokih gredah. Veliko plastenko s tankim žebljem in kladivom preluknjajte na več mestih ob strani. Nato jo zakopljite v zemljo med rastlinami v koritu ali visoki gredi. Napolnite jo z vodo in zamašite. Tudi v tem primeru bo voda počasi pronicala v prst. Pomembno je le, da gredico močno zalijete, preden odidete. Če je zemlja izsušena, bo voda iz plastenke hitreje iztekla v prst.
