Ameriško podjetje je bilo zaradi spornih praks servisa google shopping (google nakupovanje) obtoženo leta 2015, preiskava omejevanja konkurence pa je trajala sedem let. Poleg rekordne 2,4 milijarde evrov težke kazni bo moral Google sporno naklonjenost svojega iskalnika lastnemu servisu popraviti v 90 dneh.
Če zahtevam ne bo ugodil, ga lahko doleti dodatna kazen. Ta bi lahko znašala do 5 odstotkov povprečnega dnevnega prometa Googlovega krovnega podjetja Alphabet za vsak dan zavlačevanja z izpolnjevanjem zahtevanih sprememb.
Odprta vrata za odškodninske tožbe
Odločitev komisije bi znala opogumiti konkurenčne servise, da zoper podjetje vložijo tudi odškodninske tožbe. Preiskavo zoper Google so namreč sprožile številne pritožbe tako evropskih kot ameriških podjetij, ki so menila, da je največji svetovni spletni iskalnik bolj naklonjen prikazovanju rezultatov lastnega servisa za spletno prodajo oziroma primerjavo cen kot rezultate konkurenčnih servisov.
Googlov servis za spletno nakupovanje oziroma primerjanje cen je pri nas verjetno znan le redkim, saj v Sloveniji ni dostopen. Storitev nakupovalcu omogoča primerjanje cen izdelkov različnih prodajalcev, kot so Amazon, Ebay ali druge spletne trgovine.
Google je aktivno škodoval konkurentom
Komisija je v obrazložitvi pojasnila, da so prihodki tovrstnih primerjalnih servisov močno odvisni od prometa, saj ta poleg »klikov« in iz njih sledečih dohodkov k sodelovanju s servisom privablja tudi več trgovcev. Google je po oceni komisije z letom 2008 spremenil strategijo in pričel na svojem iskalniku dajati prednost svojemu servisu pred konkurenčnimi. Te je celo načrtno oškodoval.
»Dokazi kažejo, da je celo najvišje uvrščena konkurenčna storitev v povprečju navedena šele na četrti strani googlovih rezultatov iskanja, druge pa so uvrščene še nižje,« piše v obrazložitvi odločitve Evropske komisije, ki dodaja, da Googlov lasten servis ni bil podvržen istim kriterijem ocenjevanja relevantnosti.
Komisarka Margrethe Vestager, ki je pristojna za politiko konkurence, je ob odločitvi komisije dejala: »Pri Googlovi strategiji za storitev primerjave cen ni šlo zgolj za pridobivanje strank s ponujanjem boljšega proizvoda od tistih, ki jih ponuja konkurenca. Namesto tega je Google zlorabil svoj prevladujoči položaj na trgu kot iskalnik. To dejanje podjetja Google je nezakonito. Drugim podjetjem namreč onemogoča inovativnost in konkuriranje na podlagi kakovosti. Najpomembneje pa je, da evropskim potrošnikom preprečuje resnično izbiro storitev in uživanje koristi inovacij v celoti.«
Najvišja kazen bi lahko znašala 8 milijard evrov
Podjetja, ki kršijo evropsko zakonodajo o varovanju konkurenčnosti, lahko prejmejo kazen v višini 10 odstotkov globalnega prometa, kar bi v Googlovem primeru na podlagi prometa leta 2016 lahko znašalo okoli 8 milijard evrov. Najvišjo kazen je doslej prejel ameriški proizvajalec čipov Intel. Leta 2009 je bil namreč kaznovan v višini malce manj od milijarde evrov.
Manj strogi so bili do Googla v ZDA, kjer so leta 2013 s podjetjem zaradi istega servisa sklenili precej mil sporazum. Ameriška zvezna komisija za trgovino je nadnacionalki naročila, naj preneha krasti ocene in druge podatke prodajanih izdelkov s konkurenčnih strani. Drugih zahtev ali denarne kazni ameriška komisija podjetju ni naložila.
Evropski regulatorji so od leta 2000 pod drobnogled vzeli že večino ameriških tehnoloških nadnacionalk. Med njimi Microsoft, Apple, Google, Facebook, Amazon in Intel.
Google je trenutno pod drobnogledom Evropske komisije tudi v primerih domnevnega zaviranja izbire in inovacij na področju aplikacij za operativni sistem android, ki koristijo Googlovemu monopolu na področju iskalnikov, in sumov omejevanja konkurenčnosti z oglaševalno platformo AdSense.
