»Dobrodošli v našem vrtcu! Veselimo se krasnega leta, polnega zabave, učenja in spoznavanja. Prosimo, vzemite si nekaj časa in preberite naša pravila. Otroka pripeljite v vrtec do 9. ure. Prinesite odejico ali blazino in/ali majhno mehko igračo za dnevni počitek. Otroka oblecite v udobna oblačila in prinesite rezervno obleko. Otrok naj s sabo ne nosi nakita in sladkarij. Otrok naj v vrtec pride popolnoma oblečen, ne v pižami. Zajtrk strežemo do 7.30.« Vrtčevska navodila za starše niso kompleksno besedilo. Vendar ima v Sloveniji precejšen del odraslega prebivalstva težave, če mora iz takšnega besedila, ko se z njim srečajo prvič, izluščiti najpomembnejši podatek: do kdaj mora otrok priti v vrtec. Kar četrtina odraslih prebivalcev na področju bralne pismenosti dosega zgolj najnižjo raven. Dobra tretjina jih dosega povprečje, le pet odstotkov odraslih pa kompleksna besedila dobro razume, jih zna analizirati in sintetizirati.
Kako se uporablja bankomat?
Do takšnih ugotovitev je prišla lanskoletna mednarodna raziskava PIAAC, ki je merila kompetence prebivalstva, torej, kako so ljudje pripravljeni na življenje v sodobni družbi. Izsledke te raziskave je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) združila z rezultati raziskav o znanju šolarjev in mladine, analiz trga dela ter pogovorov z delodajalci, predstavniki ministrstev in nevladnih organizacij. Danes je predstavila celovito poročilo o oceni stanja spretnosti v Sloveniji.
Kot je povedal direktor Direktorata OECD za izobraževanje in spretnosti Andreas Schleicher, je Slovenija na nekaterih področjih sicer nad povprečjem držav območja OECD (35 gospodarsko visoko razvitih držav), na mnogih pa zaostaja. Tretjina prebivalcev med 16. in 65. letom starosti – kar pomeni skoraj 400.000 odraslih – tako denimo dosega zgolj nizko raven bralne in matematične pismenosti. Ljudje – večinoma gre za slabše izobražene, ki ne čutijo potrebe po dodatnem izobraževanju in si tega tudi ne želijo – imajo težave pri vsakdanjih opravilih na bankah in uradih, zaradi težav z matematiko napačno ocenijo svojo kreditno sposobnost (kar lahko vodi tudi v osebne stečaje in hude socialne stiske), ne vedo, kako poiskati informacije, ki so pomembne za njihov status, in se ne vključujejo v družbene dejavnosti. Njihove težave segajo od prozaičnih, da denimo ne znajo uporabljati bankomatov, do tega, da v službi ne razumejo navodil nadrejenih. Težave imajo tudi z uporabo informacijske tehnologije, denimo spletnih obrazcev. Posledica tega je tudi socialno-čustvena izključenost posameznih skupin. Nizka raven spretnosti pri nekaterih skupinah vodi v marginalizacijo in družbene napetosti, pravijo na OECD.
Odliv možganov
Politološka ugotovitev, da ljudje bodisi zavračajo politično delovanje (denimo ne volijo) bodisi sprejemajo odločitve na podlagi pomanjkljive informiranosti (volijo politične stranke z ekonomskimi programi, ki so v resnici uperjeni proti njihovim interesom), ni novost. Vendar v zaostreni mednarodni konkurenci v državah, ki ne morejo staviti na poceni delovno silo, temveč kvečjemu na visoko tehnologijo, politično marginalizirane družbene skupine pospešeno postajajo tretji svet sredi »prvega«. Na drugi strani so »posamezniki z višjo ravnjo spretnosti«, ki po navedbah OECD »izkazujejo višjo raven zaupanja, so bolj dejavni v državljanskem in političnem življenju in so bolj zdravi«.
OECD je na podlagi teh ugotovitev za Slovenijo pripravila več priporočil – od krepitve vseživljenjskega učenja do priporočil, naj država pritegne visoko izobražene delavce vsaj iz tujine. Za zdaj se namreč več izobraženih posameznikov iz Slovenije izseli, kot se jih priseli. Ker slovensko zaposlitveno okolje ni ugodno, ta negativni trend v zadnjih letih celo narašča.
