Da je avtomobilizem in z njim povezano dirkanje pri Slovencih zelo priljubljen šport, pa čeprav ga velika večina žal goji le tako, da ga gleda po malih ekranih, redko pa tudi na dirkališčih, je znano. Zato je še toliko bolj nerazumljivo desetletja dolgo zavlačevanje pri urejanju vsaj približno ustreznega objekta, na katerem se lahko izvaja veliko različnih dejavnosti, povezanih z dve- ali štirikolesniki. Takoj, ko nekje vzklije kakšna ideja, jo nasprotniki hitri pokopljejo. Hrup, ekološka neustreznost, skrb za to ali ono. Milijon izgovorov, ki so poskrbeli, da je Slovenija ena redkih držav v Evropi, ki še danes nima res pravega dirkališča.
Na območju vojaškega letališča v Cerkljah na Dolenjskem je pred desetletji že nastalo nekaj, kar bi lahko pogojno imenovali dirkališče, a je potem vse skupaj tudi zamrlo, zdaj pa se avtomobilistična zveza AŠ2005 ponovno trudi, da bi objekt v njegovem polnem razmahu in z vsemi ustreznimi dovoljenji in infrastrukturo obudili.
Poligon ne zgolj za dirke
Malokdo ve, da je pred desetletji bilo v bližini Ptuja že recimo temu dokaj ustrezno dirkališče za karting, katerega so morali potem upravitelji tudi zaradi pritožb okoliških prebivalcev zapreti. Takrat so pretežno kartisti znali povedati, da je edini objekt na tistem območju, ki ima vsa ustrezna dovoljenja, ravno dirkališče, vse ostale hiše so bile tam, ta podatek ni preverjen, črne gradnje. A to je ena od zgodbic, ki se kot jara kača vlečejo skozi zgodovino slovenskega dirkanja.
Zdaj naj bi končno v Cerkljah nastajal ustrezen objekt, s katerim pa imajo njegovi snovalci dobre načrte. »Poligon bo namenjen različnim dejavnostim, ne le dirkam, teh bo dejansko le nekaj na leto. V Gaju bo prostor za gasilce, poligon za varno in hitro vožnjo za usposabljanja voznikov vozil s prednostjo, kot so policija, gasilci, reševalci. Predvsem bomo naredili vse skupaj po standardih FIA in FIM za vse razrede avto-moto športov. Po veljavnem državnem prostorskem načrtu je pridobljeno gradbeno dovoljenje, celotno območje je v lasti Republike Slovenije,« je povedal predsednik AŠ2005 Tone Anderlič. Tako so v prvi od štirih faz preureditve že odstranili betonske zaklonilnike za letala, ti so bili, tako Anderlič, en od dejavnikov, ki so samo povečevali hrup, obstoječo stezo so na novo asfaltirali in uredili robnike ter postavili začasne objekte ob stezi. Steza tako zdaj meri v dolžino 2005 metrov in je po osnovni konfiguraciji taka, kot smo jo poznali v preteklosti.
V drugi fazi bodo dodali še nekaj ovinkov in na novo speljali del steze, da bo v skupni dolžini merila 3,5 kilometra. Sem potem sodi še glavni objekt z 19 garažami za ekipe, parkiriščem za dirkalnike, objektom za medicinsko oskrbo, za vodstvo dirke, VIP-prostori in seveda prostor za delo novinarjev, predavalnice in še bi lahko naštevali. V njeni neposredni okolici so predvideli poligone za vaje gasilcev, helikoptersko reševanje, ne bo pa manjkal niti ustrezen gostinski lokal. Ko bo steza dokončana, bo merila 3,5 kilometra, v širino od 12 do 15 metrov, startno-ciljna ravnina bo dolga 350 metrov, od starta do prvega ovinka pa bo merila 200 metrov. Predvsem so si jo snovalci zamislili kot kombinacijo več različnih konfiguracij, pri čemer bo možna celo istočasna uporaba dveh ločenih stez.
Problem ni zgolj denar
Prva faza urejanja dirkališča Gaj naj bi stala okoli milijon evrov, celoten projekt pa je, tako Anderlič, ocenjen na okoli 15 milijonov, čeprav smo zasledili že tudi številke okoli 25 milijonov. A očitno ni vedno problem le denar, večkrat so to birokratski boji z mlini na veter in nerazumevanje okolice. Tudi če je dirkališče od naselij dovolj oddaljeno, se med ljudmi širi strah, kaj se bo tam dogajalo. »Seveda bomo pazili na okolico, protihrupne ograje so samoumevne, poligon naj bi deloval okoli 200 dni na leto, a strah, da bo to tujek v okolju, je odveč. Na leto bodo tukaj tri ali štiri prave dirke, ostalo bodo različni dogodki, ki bodo privabili v ta konec Slovenije veliko ljudi. Ko bo projekt v celoti zaživel, bo s časom kapacitet v okolici še premalo,« še dodaja Anderlič.
Torej je dirkališče oziroma poligon za različne dejavnosti, povezane z vozili, lahko tudi zelo pomemben gospodarski dejavnik za državo in seveda tudi za lokalno regijo. »Velika Britanija – pa vemo, da je tam veliko dirkališč in da tam zelo gojijo tradicijo dirk na različnih ravneh – na leto s tako imenovani dirkaškimi dnevi obrne več denarja, kot znaša letni proračun Slovenije,« pravi Tone Anderlič. Na teh dnevih ni v ospredju vedno le dirkanje, ampak tudi druženje, aktivno preživljanje prostega časa za hobi, ki je tam več kot le to. Zakaj torej nekaj od tega ne bi prišlo tudi v naše kraje? Ob ustreznem objektu namreč lahko pridobijo lokalni gostinci, občina, gasilci, turizem in še bi lahko naštevali. »V Cerkljah zdaj počasi razumejo, da poligon Gaj ni nujno le motnja v njihovem okolju, ampak da imajo lahko prebivalci kaj od tega. Zato že sodelujemo z gasilci, lokalno skupnostjo, gostinci…« Kdaj se bo torej v Cerkljah le začelo dogajati? Celoten projekt naj bi bil dokončan v dveh ali treh letih, prvi dogodki so že bili na sporedu, kot na primer srečanje starodobnikov. Vsekakor so odgovorni ob vseh iracionalnostih, ki po navadi spremljajo razvoj podobnih projektov pri nas, optimistično bojujejo z različnimi mlini na veter, kajti dirkališče oziroma večnamenski poligon je, tako Anderlič, nekakšna nadgradnja podobnih objektov, ki jih že imamo v Sloveniji, in bo zato slej ali prej nujen.
