Mošejo Al Nuri z znamenitim poševnim minaretom, ki je bil zgrajen v 12. stoletju in je veljal za simbol Mosula, so porušili. To se je zgodilo, ko so se iraški specialci v dolgotrajni bitki za Mosul prebili do zadnje stavbe pred to mošejo, ki stoji v središču nekdaj milijonskega mesta. Islamska država (IS), ki naj bi bila z le še 300 od nekdaj 6000 branilcev Mosula povsem stisnjena v mestnem središču, obtožuje Američane, da so z letali porušili mošejo z minaretom, iraški oficirji pa trdijo, da je to storila IS.
Prav v mošeji Al Nuri se je 4. julija 2014 Abu Bakr Al Bagdadi razglasil za kalifa, IS pa za kalifat. Kalif je verski vodja vseh muslimanov, ta naslov so si nazadnje lastili turški sultani in je izginil s koncem osmanske države po prvi svetovni vojni. Sicer je za večino kalifov, tudi tiste prve iz Damaska in Bagdada, ki so naslov prevzeli od preroka Mohameda, veljalo, da so bili strpni do drugovercev, tudi do kristjanov in judov. Tega pa ni mogoče reči za Al Bagdadija.
Ne ve se, ali je Al Bagdadi živ
S tem ko se poimenovala kalifat, je IS pokazala ambicijo, da zavlada vsem muslimanom. Zdi se, da je porušenje poševnega minareta ob mošeji Al Nuri, na katerem je od leta 2014 plapolala črna zastava IS, tudi simbolični konec kalifata. Al Bagdadi naj bi že oktobra lani, ko se je začela bitka za Mosul, obrambo mesta prepustil lokalnim poveljnikom, sam pa naj bi se umaknil v puščavo med Irakom in Sirijo, kjer je morda še zdaj. Ni tudi izključeno, da so ga, kot so včeraj ponovili v Moskvi, tam konec maja ubila ruska letala. Vendar ZDA tega ne verjamejo.
Na vsak način so morali odgovorni mednarodne koalicije, ki je v vojni proti IS, zdaj večkrat odločno zanikati, da bi na islamski praznik njihova letala porušila mošejo Al Nuri. Njeno uničenje se je namreč zgodilo prav med muslimanskim praznovanjem noči usode, torej trenutka, ko je nadangel Gabrijel razodel preroku Mohamedu koran. Menda je sama iraška vlada prepovedala koaliciji, da bi z letali napadla mošejo Al Nuri. »Tudi če bi bilo 15 bojevnikov IS v mošeji, jih mi ne bi smeli napasti,« je za dnevnik Le Monde dejal eden od poveljnikov koalicije.
Znameniti poševni minaret
Petinštirideset metrov visok poševen minaret je bil simbol mesta. Natisnili so ga denimo na iraških bankovcih za 10.000 dinarjev. Mošejo z minaretom je dal leta 1173 sezidati Nuredin Al Zinki (1118–1174), pomemben arabski vojskovodja, ki je združil muslimane med Evfratom in Nilom v sveti vojni proti krvoločnim križarjem. Leta 1942 so mošejo zaradi dotrajanosti morali porušiti in na njenem mestu zgradili drugo, minaret pa je ostal iz leta 1173. Ko je junija 2014 Mosul osvojila IS, je hotela porušiti vse zgodovinske stavbe, tudi mošejo Al Nuri z minaretom, ker naj bi hotela preprečiti »malikovanje«. Vendar so prebivalci Mosula to preprečili z živo verigo. Pred tremi tedni je IS evakuirala mošejo z okolico, da bi se pripravila na zadnji boj. Arheologi so v zadnjih tednih opozarjali, da so boji že močno načeli starodavni minaret. Sicer je IS mošeje vedno uporabljala za vojaške namene, zlasti v urbanih bojih, med drugim je v njih imela skladišča streliva. Menda pa zdaj ni hotela, da bi iraške sile zavzele mošejo Al Nuri in se kazale v njej, potem ko je v njej Al Bagdadi razglasil kalifat.
Kako bo IS nadaljevala boj?
Iraški premier Haider Al Abadi pravi, da je IS z zrušitvijo mošeje razglasila svoj poraz. Še vedno pa se silovito upira nekaj sto pripadnikov IS v starem delu Mosula, kjer je veliko eksploziva in 100.000 civilistov, ki jih uporablja za živi ščit. IS, ki se ji je od začetka leta 2016 za nekajkrat zmanjšalo število bojevnikov, se umika tudi v Raki, največjem mestu, ki ga je zavzela v Siriji. Torej bo morda že letos izgubila obe pomembni mesti. Njeno ozemlje se bo tako povsem skrčilo. Najbrž pa bo zdaj oslabljena boj nadaljevala na gverilski način in s terorističnimi napadi, tudi v Evropi.
