Vlada je včeraj potrdila predlog novele zakona o zdravniški službi, ki po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc prinaša dodaten denar za skrajševanje čakalnih dob. Če bodo predlog podprli še poslanci, bi del obveznosti zdravstvene blagajne prenesli na državni proračun, letos pa bi to pomenilo dodatnih 23 milijonov evrov za zdravljenja.
Ministrica zatrjuje, da pomagajo ravno mladim zdravnikom
Med novostmi, ki jih prinaša predlog novele, je še večja vloga zdravnikov ob koncu specializacije. Bolniki bi lahko svoje zdravnike po novem izbirali tudi med specializanti družinske medicine v četrtem letu specializacije. Na predlog pa ravno zaradi poseganja v specializacije zdravnikov že letijo ostre kritike iz zdravniških vrst.
Zdravniška zbornica bo imela po novem manj vpliva na odločitve o specializacijah, glavno besedo pa bo dobilo ministrstvo za zdravje. Ministrstvo je odgovorno za dolgoročno kadrovsko politiko v zdravstvu, ugotavlja Kolar-Celarčeva: »Da ne bi še kdaj imeli akutnega pomanjkanja specialistov, kot je danes pri anesteziologih, revmatologih, urologih in še kje.«
Kolar-Celarčeva zatrjuje še, da so se o večini rešitev z Zdravniško zbornico Slovenije uskladili, novela pa gre po njenem na roko tudi mladim zdravnikom. Do predloga so sicer posebej kritični ravno v zdravniški zbornici in skupini Mladi zdravniki Slovenije. Predstavniki te skupine so pohvalili ponovno uvajanje sekundariata, ki bo zdravnikom med čakanjem na specializacijo omogočil, da ostanejo v stiku s svojim delom. Doslej so lahko namreč v tem vmesnem obdobju pristali na zavodu za zaposlovanje. Mladi zdravniki pa so kritični do zmanjševanja možnosti izbire kraja, kjer bodo delali, in oteženega prehajanja med specializacijami.
Kako reševati bolnišnice, še ugotavljajo
Na ministrstvu za zdravje medtem pripravljajo še analizo, ki bo podlaga za reševanje finančnih težav v slovenskih bolnišnicah. Razmišljajo tako o kratkoročnih ukrepih kot rešitvah, ki bi stabilizirale zdravstveni sistem, je dejala Kolar-Celarčeva, kakšni bi lahko bili, pa ni razkrila. Je pa potrdila, da se cene zdravljenj, ki jih bolnišnicam priznava zdravstvena blagajna, znova znižujejo na najnižjo raven iz leta 2014.
Tako predvideva tudi včeraj sprejeti splošni dogovor, ki določa letošnje financiranje zdravstva. Na zdravstveni blagajni so v minulih dneh opozorili, da pozno sprejemanje teh finančnih okvirov otežuje krajšanje čakalnih dob. Bolnišnice namreč dolgo niso vedele, na koliko denarja lahko računajo in koliko zdravljenj morajo opraviti.
