»Okolje je naša glavnica, ki je ne dovolimo zapraviti,« so trdno odločene nevladne organizacije in civilne pobude iz vse Slovenije, ki so se odločile za skupni nastop pred odločevalci. 66 se jih je tokrat podpisalo pod skupni poziv vladi, s katerim zahtevajo konkretne spremembe na področju varovanja okolja in zdravja. »Slovenija se opredeljuje kot zelena destinacija, ki spodbuja trajnostni razvoj in prehod v zeleno gospodarstvo, na zakonodajni ravni pa se dogaja ravno nasprotno,« so bili kritični na včerajšnjem prvem skupnem nastopu pred javnostjo.
Razmere na področju varstva okolja so že dolgo slabe in postajajo še slabše v času ministrice za okolje Irene Majcen. Spremembe zakonov in uredb sprejemajo po hitrih postopkih, pripomb strokovne javnosti ne upoštevajo, predloge civilne družbe pa zavračajo, pogosto brez pojasnil. »Dogodki zadnjih mesecev samo potrjujejo katastrofalno okoljsko politiko zadnjih vlad, ki pa jo sedanja vlada samo nadaljuje oziroma jo v negativnem smislu celo prekaša,« je izpostavil Uroš Macerl iz Eko kroga, prejemnik Goldmanove nagrade za okoljski aktivizem, ki je več kot desetletje bil sodno bitko s trboveljsko cementarno Lafarge. Po dolgoletnem prizadevanju je Eko krog tudi dokazal številne laži in zavajanja v zvezi z okoljevarstvenim dovoljenjem in meritvami, a zanje ni odgovarjal nihče.
Macerl se je oprl na preprosto enačbo, pod katero se sicer podpisujejo Ekologi brez meja: dialog + nadzor + odgovornost = zaupanje. »Prišli smo do točke, ko je zaupanje v odločilne ustanove na področju okolja na najnižji ravni. Zakaj? Ker preprosto pred tem enačajem ni kaj seštevati, ni dialoga, ni nadzora, ni odgovornosti.« Ker se na Eko krog obračajo civilne pobude iz vse Slovenije, ki doživljajo podobno, so se odločili združiti moči. Poudarjajo, da poslani poziv ni napad na vlado. »To je ponujena roka! Želimo dialog, da začnemo skupaj odpravljati sistemske napake na področju nadzora, pri pripravi nove zakonodaje in na področju odgovornosti,« je poudaril Uroš Macerl.
Okolje ne zavira razvoja
»Slovenija ne spoštuje ratificirane aarhuške konvencije, ki nesporno nalaga podpisnicam civilizacijsko dolžnost sodelovanja in upoštevanja civilne družbe pri načrtovanju in umeščanju predvsem okoljsko spornih objektov,« je kritiko delil Boris Šuštar, predstavnik civilnih pobud iz Celja, kjer bijejo boj zaradi onesnaženih tal, preseganja kritičnih vrednosti zdravju škodljivih delcev v zraku in onesnažene podtalnice. Veliko razočaranje nad državnimi organi je izrazila tudi Bernarda Kropf iz Civilne iniciative Sinja Gorica, ki se je na Vrhniki povezala po požaru v Kemisu. »Več kot mesec dni pozneje še vedno tavamo v temi,« je strnila problem pomanjkanja objektivnega obveščanja javnosti.
In potem je tu še primer umeščanja koncerna Magna. »Lahko se odločimo za razvoj, ki bo za svoj temelj vzel prav varovanje okolja. Lahko imamo delovna mesta, ki so dostojna, kakovostna, pravično plačana in ne ogrožajo okolja. Slovenija mora preseči preživeto miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja in administrativni oviri,« je dodala Gaja Brecelj iz Umanotere. Aktivisti so poziv vladi že poslali, odgovor pa pričakujejo v razumnem roku in upajo, da mu bo sledilo še zahtevano srečanje z ministri pod vodstvom predsednika vlade.
