Družinski zdravniki so na agencijo za varstvo konkurence podali prijavo zoper ministrstvo za zdravje. S projektom skrajševanja čakalnih dob po njihovem namreč neutemeljeno favorizira javne zavode. »Zdravnike v javnih zavodih bodo motivirali, da delajo bolje, ne pa tudi zdravnikov koncesionarjev,« je dejal predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič. To bi lahko po njihovem vplivalo tudi na paciente, ki si na primer upravičeno želijo več obiskov zdravnika na domu.
Pacienti koncesionarjev drugorazredni?
Letošnji sporazum z zdravniki, ki je pripeljal do začasne prekinitve stavke, prinaša nagrajevanje za boljše delo in skrajševanje čakalnih dob. A če bodo zdravniki v javnih zavodih, ki opravijo več hišnih obiskov in prvih pregledov, bolje plačani, to ne bo veljalo tudi za zasebnike s koncesijo. »To pomeni, da bodo tudi pacienti koncesionarjev drugorazredni državljani,« ocenjuje Muževič. Podobno bo po njihovem veljalo tudi za medicinske sestre – če delajo v okviru koncesije, ne bodo nagrajene za boljše delo.
Sprva so tudi koncesionarjem z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poslali navodila, kako naj spremljajo svoje obiske bolnikov na domu in izpolnjevanje drugih kriterijev za nagrajevanje, pravijo v Praktikumu. A so jim kmalu zatem sporočili, da to velja le za javne zavode. Po informacijah sindikata je šlo v tem primeru za odločitev ministrstva za zdravje.
Koncesionarji, ki opravljajo delo v okviru mreže javne zdravstvene službe, niso javni uslužbenci, poudarjajo na ministrstvu za zdravje. Zato tudi niso vključeni v vladni projekt nagrajevanja, ki se obeta v okviru plačnega sistema javnega sektorja. Lahko pa koncesionarji svoje zaposlene nagrajujejo v okviru pravil, ki jih določijo sami, pravijo na ministrstvu.
Odločitve, ki bi pospešila delo, še vedno ni
Na ZZZS so potrdili, da se naslanjajo na interpretacijo ministrstva. Variabilni del dohodkov, ki jih bodo prejemali zdravniki, bo tako na voljo le za javne uslužbence, torej tiste v zdravstvenih domovih in javnih bolnišnicah. Kako bodo plačevali to nagrajevanje, bo podrobneje določal splošni dogovor za letošnje leto, o katerem pa vlada še ni odločila.
Ta dokument vsako leto razjasni način financiranja zdravstva. Na ZZZS se bojijo, da tokratno dolgotrajno čakanje nanj slabo vpliva tudi na čakalne dobe. V bolnišnicah še vedno ne vedo, na koliko denarja lahko računajo in koliko zdravljenj naj z njim opravijo. To pa pomeni tudi, da se z zaposlenimi manj verjetno dogovorijo za dodatno delo. Zaradi vsega tega bi bilo treba letošnje financiranje čim prej doreči, opozarjajo na ZZZS, prav tako bo treba v krajšanje čakalnih dob še letos usmeriti dodaten denar. Okoli 23 milijonov evrov želijo na ministrstvu zagotoviti s prenosom dela obveznosti zdravstvene blagajne v državni proračun, kar predvideva predlog zakona o zdravniški službi.
