Mali nogomet sem blizu doma začel igrati že pri petih letih. Kasneje, pri dvanajstih ali trinajstih, sem v regionalni ligi v La Matanzi, občini, ki ima skoraj dva milijona prebivalcev, presedlal na veliko igrišče. Ko sem dopolnil šestnajst let, sem zaigral za moštvo Ituzaingo v peti ligi. Zanimivo, taisti klub se je ravno pred dnevi uvrstil v četrto ligo.
Ste čestitali nekdanjim soigralcem?Sem. V tem klubu imam ogromno prijateljev, zato sem se skupaj z njimi razveselil uspeha.
Sicer pa že od rojstva živite v Argentini?Tako je. Tukaj sem se rodil in se izobraževal. Poleg redne argentinske šole sem obiskoval sobotno slovensko šolo. V zadnjem letu slovenskega srednješolskega tečaja smo za mesec dni obiskali Slovenijo. Prva dva tedna potovanja smo se učili v poletni šoli, kasneje pa na izletih spoznavali lepote slovenske pokrajine.
Imate v Sloveniji veliko sorodnikov?V Ljubljani živita teta in stric, bratranec je iz Kamnika, sorodstvo imam tudi v Cerkljah, Adergasu…
So vaši starši Slovenci?Argentinci s slovenskimi koreninami. Naši predniki so se po drugi svetovni vojni preselili v Argentino in si v tej deželi ustvarili življenje. Bili so soustanovitelji slovenske skupnosti, ki danes šteje okoli 6000 članov.
Za mladega fanta, ki živi v Argentini, odlično govorite slovensko.Z mamo in očetom se že od mojih mladih nog sporazumevamo v slovenskem jeziku. Zanimivo, da sem se prej naučil govoriti slovensko kot špansko. Ker se z vrstniki pogovarjam samo v španščini, ugotavljam, da mi gre slovenščina vedno težje od jezika, a se trudim.
Slovenska kolonija v Argentini ima tudi nogometno reprezentanco.Tako je. Slovenci imamo tudi svojo amatersko nogometno ekipo z imenom Zedinjena Slovenija. Fantje so v zadnjih letih že večkrat obiskali Slovenijo in sodelovali na nogometnih turnirjih.
Pravijo, da se Južnoameričani nogometnih trikov najprej naučijo na ulici.Res je. Na cesti ali med hišami sem se tudi sam začel spoznavati z nogometom. Takšen je južnoameriški običaj.
Kakšno pa je vzdušje v večjih mestih, ko igra argentinska reprezentanca?Takrat je prava športna norišnica. Ljudje so zelo čustveni, ko spremljajo nastope svoje izbrane vrste. Stadioni so polni tudi v nižjih ligah, kar kaže na to, kako je Argentina povezana z nogometom. Na argentinski televiziji denimo prenašajo tekme tretje lige.
Argentina je v zadnjem obdobju izgubila tri finalne tekme na velikih tekmovanjih. Razočaranje je bilo veliko, del javnosti pa se je obrnil proti prvemu zvezdniku Lionelu Messiju.To je res neumnost, saj je Messi najboljši nogometaš na svetu. Ne razumem navijačev, ki ga kritizirajo, vendar moramo vedeti, da so Argentinci zelo žalostni ob porazih svoje izbrane vrste. Bili so jezni zaradi treh izgubljenih finalnih tekem, neuspešnih selektorjev niso imeli radi. Če Argentina izgubi, se v mestih na vsakem koraku čuti razočaranje.
Spremljate Messija v dresu Barcelone?V Argentini lahko evropske tekme spremljamo v popoldanskem času. Če nimam obveznosti, si z veseljem ogledam tekme evropskih velikanov, kot sta Barcelona in Real Madrid.
Ste že spoznali kakšnega argentinskega zvezdnika?V času južnoameriškega pokala sem bil blizu tega, da bi postal sparing partner, vendar so potrebovali samo pet igralcev. Ker nisem bil v ožjem izboru, sem dogajanje spremljal z razdalje. Ko je Slovenija pred tremi leti gostovala na prijateljski tekmi v La Plati, si je slovenska skupnost iz Argentine ogledala tekmo na stadionu. Doživeli smo enkratno izkušnjo.
Za koga ste navijali?Za Slovenijo, kasneje na svetovnem prvenstvu pa smo pesti stiskali za Argentince, saj Slovencev ni bilo na turnirju v Braziliji.
V drugi argentinski ligi ste najboljši strelec svojega moštva.Lani sem igral še v tretji ligi, od avgusta lani pa sem član Los Andesa. Počasi napredujem. Preskok v drugo ligo je bil precejšen, igra je opazno na višji stopnji kot v rangu niže. Malo časa sem imel, da sem se privadil na nove razmere, vendar sem za zdaj zadovoljen s prikazanim. Kot napadalec si želim zabiti čim več golov. Druga liga bi se sicer morala končati 30. junija, vendar smo imeli težave, ker nas pet mesecev niso plačevali, zato je argentinska zveza podaljšala tekmovanje za mesec dni. Očitno se bo liga končala šele prihodnji mesec, igralci pa imamo podpisane pogodbe samo do konca junija. V moji pogodbi je klavzula, da lahko ob primerni ponudbi drugega kluba zapustim Los Andes.
Kam vas vleče?Možnosti je veliko. Za moje storitve se zanimajo v argentinski prvi ligi, klicali so me iz Čila, Španije, Brazilije in tudi Slovenije.
Če bi se preselili v Evropo, bi doživeli novo izkušnjo. Spoznali bi drugačen način življenja, kulturnih običajev.Sliši se mikavno. To bi bila velika sprememba v mojem življenju, vendar mi je evropski nogomet pri srcu. Za zdaj še ne bi rad prehiteval dogodkov.
V Sloveniji vas povezujejo s prestopom v Olimpijo. Milan Mandarić nam je povedal, da si vas želi v klubu.Govoril sem z Mladenom Rudonjo, ki mi je predstavil projekt Olimpije. Zanimalo me je veliko podrobnosti, vendar nismo še ničesar dorekli.
Kaj pravijo starši?Seveda se z očetom in mamo veliko pogovarjamo o nogometu. Predvsem z očetom preigravava, kakšne so najboljše možnosti za razvoj moje kariere. Družina je zelo pomembna, saj me vedno spremlja na tekmah.
Bi se po koncu nogometne kariere preselili v Slovenijo?O tem nisem razmišljal. Prav gotovo mi ne bi bilo hudega v Sloveniji, vendar imam v Argentini veliko prijateljev, s slovensko skupnostjo smo zelo povezani. Kdo ve, kam me bo pripeljalo življenje.
Ker imate dvojno državljanstvo, boste morda dočakali poziv v slovensko reprezentanco.Že od mladih nog sanjam, da bi oblekel slovenski dres. To bi bil vrhunec moje kariere. Močno si želim, da bi prejel vpoklic selektorja in mu pokazal svoje znanje. Ko je Slovenija igrala v La Plati, sem spoznal številne reprezentante. Družil sem se s Samirjem Handanovićem, Milivojem Novakovićem, Bojanom Jokićem… Povabili smo jih tudi v slovenski dom, kamor sta prišla še selektor Srečko Katanec in nekdanji predsednik slovenske zveze Aleksander Čeferin. Nikdar ne bom pozabil snidenja s slovensko reprezentanco.
