Ko so pred tremi leti v občini Mirna skupaj s 35 občinami partnericami začeli projekt Mreža postajališč za avtodome, je po takratnih ocenah Slovenijo prečkalo okrog 90.000 avtodomov na leto. Po zadnjih ocenah številka že presega 100.000, kar pomeni vsaj 200.000 evropskih turistov. Toda natančnejše evidence še vedno ni. »To kaže, da je panoga pri nas relativno nova, se razvija. Je pa to morda naloga za našo zbornico, da pripravimo analize, če jih seveda želijo lokalne skupnosti, razvojne agencije ter uporabniki avtodomov,« pravi direktorica gostinsko-turistične zbornice Klavdija Štalcer.
Kampi in avtodomi (končno) z roko v roki
Tudi na tokratnem srečanju občin partneric so med drugim poudarili sodelovanje s kampi. Na lanskem srečanju je bilo to mogoče šele želja, v zadnjem letu pa se je vendarle premaknilo naprej, pravi koordinatorica projekta Petra Krnc. Tako so letos kampi in mreža postajališč za avtodome že nastopili skupaj na najpomembnejših evropskih sejmih, intenzivno pripravljajo tudi skupni katalog, s katerim želijo Slovenijo v prihodnjem letu predstaviti kot edinstven turistični cilj za kampiranje in počitnikovanje z avtodomom.
»V številnih občinah partnericah so se tudi zaradi naše spodbude odprla postajališča za avtodome ali pa so uredili vsaj parkirišča, kjer se popotnik z avtodomom lahko ustavi, odpočije in raziskuje okolico. Vsak košček Slovenije lahko kaj ponudi popotniku z avtodomom in le od lokalne skupnosti je odvisno, kako mu bo to predstavila,« pravi Krnčeva. Štalcerjeva poudarja, da bi morali kampi in avtodomski turizem predvsem zdaj, ko sta obe veji v razvojni fazi, sodelovati, ne pa gledati druga na drugo kot na konkurenco. »Gre za dopolnitev neke dejavnosti, gost pa je tisti, ki bo izbral,« dodaja.
V mrežo postajališč je trenutno vključenih 72 občin, ki imajo 17 urejenih postajališč s popolno oskrbo za avtodome. Do konca junija naj bi se po besedah župana nosilne občine Mirna Dušana Skerbiša vključilo še deset občin. »Prepričan sem, da bomo v vseh teh občinah prišli ne samo do parkirišč za avtodome, ampak tudi do ustreznih, popolnoma opremljenih postajališč. Le tako bomo lahko krepili avtodomski turizem, kajti naša država je zelo primerna za tovrstno vejo turizma.«
Poleg urejene infrastrukture je nujna tudi vsebina
Na Mirni prav te dni urejajo postajališče, ki bo predvidoma nared do konca poletne sezone. Kot opozarja Skerbiš, lahko zgolj z urejeno infrastrukturo in pestro lokalno ponudbo prepričamo evropske popotnike z avtodomi, da se pri nas ustavijo morda več kot samo za en dan. Poleg ureditve infrastrukture in ustreznega označevanja pa je seveda najpomembnejša vsebina, torej doživetje, ki ga lahko popotniku ponudimo v trenutku, ko parkira na neki lokaciji, poudarja Krnčeva.
Po podatkih enega najboljših poznavalcev avtodoskega turizma pri nas Roka Vizoviška, odgovornega urednika založbe in revije Avto-dom, ki je že od vsega začetka partnerica pri projektu, je vseh postajališč za avtodome pri nas, »skupaj s tistimi, ki niso niti omembe vredna«, skoraj 200. V Evropi je registriranih več kot milijon in pol avtodomov, v Sloveniji že več kot 5000. »To pa je že kar nekaj,« je zadovoljen, a hkrati ne more brez kritike na račun zakonodaje.
»Ta je pri nas povsem zgrešena, ker postajališča enači s kampi, kjer gostje ostanejo dlje časa. Pa ne samo glede zahtev ureditve, bolj je problematično to, da zahtevajo prijavo gosta, kar pa je na avtomatiziranem postajališču nemogoče. Kako bomo, denimo, nekoga, ki zvečer pride na postajališče, prisilili, da se bo šel nekam prijavit. Ali bomo morda najeli koga, ki se bo vozil naokoli in preverjal avtodome? To je nesmisel.« Vse skupaj mora biti čim bolj preprosto, pravi. »Postajališča morajo biti urejena tako, da prideš, plačaš, in ko ti ustreza, greš.«
