»Rezultati NPZ so koristna povratna informacija staršem in eno glavnih orodij za izboljševanje kakovosti učenja in poučevanja,« je ob šesti obletnici delovanja Zveze aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) poudaril predsednik Anton Meden, »le učitelje bi morali bolje usposobiti za interpretacijo rezultatov.« Zelo nezadovoljni pa so v organizaciji s sedanjim poučevanjem drugega tujega jezika in s predlaganimi spremembami na tem področju.
Diskriminirani učenci manjših šol
Po novem naj bi šole drugi tuji jezik učencem še naprej ponujale v izbiro v drugi triadi, v zadnji pa naj bi bil obvezen. »Drugega tujega jezika se zdaj ne morejo učiti vsi učenci, ki bi si to želeli in bi to zmogli. Zlasti manjše šole učencem ne morejo ponuditi želenega jezika, če se jih zanj odloči premalo – ti otroci so torej diskriminirani. Po starosti in predznanju mešane skupine pa onemogočajo kakovosten pouk. Novela zakona o osnovni šoli teh težav ne odpravlja, zelo verjetno pa prinaša nove,« opozarja Meden. Drugega tujega jezika se bodo namreč morali po novem obvezno učiti tudi tisti, ki tega ne bodo zmogli. Zlasti težko bo, se boji Meden, nekaterim učencem na obmejnih območjih, ki se bodo morali učiti treh ali celo (otroci priseljencev) štirih jezikov.
Novela zakona o osnovni šoli glede NPZ, kot je znano, prinaša dve ključni spremembi. Po novem bodo znanje eksterno preverjali tudi po koncu prvega triletja (ta sprememba naj bi zaživela šele v šolskem letu 2018/19), v devetem razredu pa naj bi po novem dosežek pri posameznem predmetu na NPZ pretvorili v oceno in jo vpisali v redovalnico kot eno izmed ocen. Medena argumenti, ki so botrovali odločitvi ministrstva glede devetega razreda – učenci naj bi preverjanje jemali bolj resno – niso prepričali. »Devetošolce, ki so sodelovali v mednarodni raziskavi Pisa, so pristojni pohvalili zaradi velike zavzetosti. Očitno je torej, da se učence za pisanje preverjanj da motivirati.«
Bo denarja res več?
V starševski organizaciji so se letos veliko ukvarjali tudi z novim učbeniškim modelom, ki je po Medenovem mnenju korak v pravo smer. A ob tem opozarja: »Koliko denarja bodo šole imele več na voljo za nakup učbenikov, delovnih zvezkov in za materialne stroške, bo pokazal šele pravilnik o materialnih stroških, ki ga še pripravljajo.« Veseli pa ga, da med naloge zavoda za šolstvo po novem sodi tudi evalvacija kakovosti učbeniških gradiv, ta je ključna za boljši pouk.
Veliko nejasnosti je tudi glede predlagane zakonske ureditve podaljšanega bivanja in šole v naravi; te bodo po novem največ tri, ena pa bo za učence brezplačna. Na primer: ni jasno, ali bo brezplačen tudi prevoz ali le namestitev in ali je omejitev števila šol v naravi smiselno in učinkovito varovalo pred neenakostjo.
