Fredrik Backman: Tu je bila Britt-Marie (Mladinska knjiga, 2017)
Švedski pisatelj Fredrik Backman se je slovenskim bralcem med drugim že približal z romanom Mož z imenom Ove, njegova knjiga Tu je bila Britt-Marie pa prinaša zgodbo o 63-letni junakinji, ki svojega življenja noče več živeti za druge, temveč zase. Zapusti moža, nova služba pa jo pripelje v obubožano mestece, kjer veselje sproža le še ljubezen do nogometa. Protagonistka sprva nima nobenega razumevanja za tamkajšnje prebivalce, a jo kmalu naučijo novega pogleda na svet. Prevod je delo Nade Grošelj.
Damjana Kenda Hussu: Adijo, hotel mama (Forma 7, 2017)
Damjana Kenda Hussu, avtorica slikanic in mladinskega romana Mularija, da te zvija, se prvič predstavlja z romanom za odrasle. Adijo, hotel mama je pripoved o Dorianu, ki pri 32 letih kot mnogi mladi Slovenci končno zapušča družinsko gnezdo. V iskanju samostojne poti in soočanju z nepredvidljivimi družinskimi in partnerskimi tegobami je protagonist včasih zmeden, ni pa sam, saj je obkrožen s prijatelji. Zgodbo o iskanju smisla življenja zaznamujeta sproščen jezikovni izraz in duhovitost.
Mitja Drab: Nočne živali (LUD Literatura, 2016)
Mitja Drab, ki se je bralcem poezije že predstavil kot soavtor dela Kadaver Hermione Granger, se v prvi samostojni zbirki Nočne živali poglablja v povsem vsakdanje, a zato nič manj pomembne ljubezenske ali družinske zaplete, na katere naleti človek na prehodu v odraslost. Omemba digitalnega okolja sodi v svet generacije, ki ji avtor pripada, v navezavah na dosežke znanosti je opazna njegova profesionalna pot fizika. Pri upesnjevanju eksistencialne stiske in občutkov nemoči ne umanjka ironija.
Ičo Vidmar: Nova muzika v New Yorku (Studia humanitatis, 2016)
Sociolog kulture in dolgoletni spremljevalec glasbenih tokov Ičo Vidmar se v delu Nova muzika v New Yorku posveča neodvisni glasbeni sceni v ameriški metropoli od 70. let prejšnjega stoletja naprej, ko je politična in ekonomska preobrazba ameriško kulturno prestolnico preoblikovala v neoliberalno globalno mesto. Raziskuje različne vidike glasbene industrije, od pogojev ustvarjanja in iskanja koncertnih prostorov do samoorganiziranja glasbenikov neodvisne scene, tudi skozi sindikalno povezovanje.
Henrik Neubauer: Slovenske opere (Samozaložba, 2017)
Henrik Neubauer je po mnogo delih na temo glasbenega gledališča izdal še Slovenske opere, kjer je nanizal enega doslej najizčrpnejših pregledov domačih opernih del. Skladatelje je predstavil s podatki o njihovem življenju in delu, posameznim opernim uprizoritvam in recepciji pa se je posvetil bolj z distanco kot s kritiškim izborom. Delo služi za raziskovanje opere tako z glasbenega, muzikološkega, zgodovinskega, antropološkega kot sociološkega izhodišča, piše v spremnem tekstu Borut Smrekar.
