Karel Gržan: Vstanimo, v suženjstvo zakleti! Izstop iz smrtonosne igre polov
V drugem delu serije besedil Vstanimo, v suženjstvo zakleti! s podnaslovom Izstop iz smrtonosne igre polov se duhovnik in teolog Karel Gržan še naprej posveča opozorilom na lažne občutke samozavesti, sreče in svobode. Piše o licemerski naravi zahodnjakov, ki na plenilskih pohodih po svetu vsiljujejo krščanstvo in ravnajo nekrščansko, da bi zasedli oblastne položaje, Cerkev pa je taka dejanja dolga stoletja dopuščala in izrabljala. Avtor svari pred nadvlado kapitala in poziva k spravi.
Carl Gustav Jung: Psihologija in alkimija (Beleterina, 2017)
Carl Gustav Jung se v delu Psihologija in alkimija podrobno posveča študiju analogij med alkimijo, krščansko dogmo in psihološkimi simboli, saj je alkimija po njegovem mnenju temeljna za razumevanje kolektivnega nezavednega. Fenomeni nezavednega, kot so sanje in vizije, pa v obliki podob razkrivajo povezave, kot jih najdemo tudi pri alkimijski simboliki. Avtor opozarja na dvojno naravo alkimije, ki je po eni strani kemični, po drugi pa mistično-duševni proces. Knjigo je prevedel Alfred Leskovec.
Franco Buffoni: Byronov služabnik (Škuc, 2016)
Italijanski pesnik in prozaist Franco Buffoni se z romanom Byronov služabnik prvič predstavlja slovenskim bralcem. V njem raziskuje mitizirano eksistenco in literarni opus angleškega pesnika Georgea Gordona Byrona (1788–1824), in sicer skozi pogled njegovega dolgoletnega pribočnika in ljubimca Fletcherja. Avtor skozi romaneskno fikcijo tematizira Byronovo dolgo zamolčano homoseksualnost in ob tem kritizira tradicijo moči molka in družbe, ki posameznikom jemlje glas. Prevod je delo Gašperja Maleja.
Julian Barnes: Hrumenje časa (Mladinska knjiga, 2017)
Večkrat nagrajeni Anglež Julian Barnes, ki se ga bodo bralci spomnili po uspešnicah Flaubertova papiga, Zgodovina sveta v desetih poglavjih in pol in Smisel konca, se je tokrat lotil biografskega romana. V delu Hrumenje časa je oživil bogato življenjsko zgodbo velikega skladatelja 20. stoletja Dmitrija Šostakoviča, a je pripoved obenem izkoristil za problematiziranje občutljivega razmerja med umetnostjo in umetnikom ter umetnostjo in oblastjo oziroma ideologijo. Za prevod je poskrbel Vasja Bratina.
Jernej Županič: Tatar (LUD literatura, 2016)
Jernej Županič se v svojem pesniškem prvencu Tatar predstavlja s poezijo, ki vsebuje tako modernistično refleksijo zavesti kot ekspresionističnega duha, pa naj se mimobežno navezuje na tradicijo antičnega mita, na popkulturne fenomene ali na delavce, poglavarje in slone. Četudi je njegov jezik, ki se ogiba metafore, ne izrazni ravni preprost, pogosto slika pomensko zapletene, večznačne podobe. Estetiko obenem gradi na dekonstrukciji klasičnega lirskega subjekta in prevpraševanju statusa poezije.
