»Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, so manjšinske narodne skupnosti. Njihov položaj in kolektivne kulturne pravice ureja zakon.« Tako naj bi se glasil nov člen ustave, ki ga predlagajo predstavniki »jugoslovanskih« manjšin in poslanci Združene levice.
Za spremembo ustave bodo predlagatelji potrebovali dve tretjini glasov poslancev, torej šestdeset. Za začetek postopka v parlamentu jih potrebujejo dvajset. Za zdaj imajo zagotovljenih devet glasov, šest glasov članov Združene levice in tri glasove nepovezanih poslancev, je Bošnjak Fahir Gutić, ki predseduje združenju manjšincev Exyumak, povedal na današnji predstavitvi v parlamentu.
Strah pred ideološkim spopadom
Naše preverjanje pri drugih poslanskih skupinah pa kaže, da bo več kot toliko glasov težko dobiti. Neuradno je slišati, da »čas pred volitvami« – te bodo prihodnje leto – za tako veliko potezo ni primeren. Poleg tega pa naj bi tovrsten poseg v ustavo odprl tudi vprašanje, ali bi morale biti enake pravice urejene tudi za druge manjšine. Zlasti za nemško manjšino (potomci po drugi svetovni vojni preganjanih nemško govorečih prebivalcev na Štajerskem, Kočevskem in še kje), ki je latenten politični vzvod v odnosih med Avstrijo in Slovenijo. Poleg tega se v koalicijskih vrstah bojijo tudi ideološkega boja zoper »Jugoslovane«, ki bi ga lahko v predvolilnem času sprožili na desnici, v stranki SDS. SDS se do predloga uradno (še) ni opredelila. V NSi pa so podporo spremembi ustave že odrekli.
Premier Miro Cerar se je v pogovorih s predstavniki manjšin z območja nekdanje Jugoslavije zavzemal za to, »da bi se v ustavi zagotovile možnosti posebnih pravic na kulturnem področju«. Predstavnik največje poslanske skupine, SMC, poslanec Dragan Matić, pa pravi, da bodo namesto spremembe ustave »zelo kmalu« predlagali sprejetje zakona, ki bo uredil pravice teh manjšin. »Za to ne potrebujemo spremembe ustave, saj je podlaga za sprejetje zakona deklaracija o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ,« pravi Matić. Deklaracijo, ki tem manjšinam priznava obstoj in določene pravice, je parlament leta 2011 sprejel z dvotretjinsko večino (63 poslancev od 72 navzočih na seji). Po novem zakonodajno rešitev podpira tudi Cerar, so sporočili iz premierjevega kabineta. Neuradno je mogoče slišati, da je težava v tem, da za spremembo ustave ne bi zbrali dovolj glasov.
Gutić pa je v pogovoru za Dnevnik dejal, da imajo po dvajsetih letih dovolj čakanja in da so se odločili poskusiti, četudi jim ne uspe. Druga možnost za začetek postopka spremembe ustave je trideset tisoč podpisov volilcev. Gutić meni, da bi jih lahko zbrali. Dejstvo je, da v Sloveniji več kot dvesto tisoč državljanov izvira z območja nekdanje Jugoslavije, podprli pa bi jih lahko tudi Slovenci, ki se zavzemajo za pravice manjšin. Vendar manjšinci prej stavijo na poslanske glasove.
Pouk materinščine v osnovni šoli
»Z vpisom v ustavo bi priznali obstoj narodnim manjšinam ter uredili položaj in kulturne pravice narodnih skupnosti iz nekdanje SFRJ. Ustavno varovan status manjšine bi pripomogel k uresničevanju zavez, ki smo jih kot država sprejeli že pred več kot četrt stoletja,« je dodal poslanec Združene levice Matej T. Vatovec. Po njegovem mnenju bi morali v težkih časih za evropsko družbo nekdanjemu konceptu »bratstva«, ki ga poznamo iz jugoslovanskih časov, dati večji pomen. »Bratstvo narodov je vse bolj pomembno. Zato je skrajnji čas, da se v Sloveniji živečim Albancem, Bošnjakom, Črnogorcem, Hrvatom, Makedoncem in Srbom prizna status manjšine ter družbo naredi bolj enakopravno,« pravi Vatovec.
Predstavnica Exyumaka Vera Kržišnik Bukić je povedala, da bi predvideni zakon, ki bi sledil spremembi ustave, uredil pravice otrok v osnovnih šolah, podprl delovanje manjšinskih kulturnih društev (teh je v Sloveniji več kot sto) in pripomogel k boljši zastopanosti manjšin v medijih. V osnovnih šolah bi recimo v nižjih razredih uredili dopolnilni pouk maternih jezikov s področja nekdanje Jugoslavije, v višjih razredih pa bi otrokom ponudili izbirni predmet teh jezikov.
Tovrstne pravice italijanske in madžarske narodne manjšine so v Sloveniji izvrstno urejene, Italijanov in Madžarov pa je skupaj dvajsetkrat manj kot pripadnikov narodov z območja nekdanje Jugoslavije, opozarjajo manjšinci. Poleg tega imajo – recipročno – mnogo bolje kot pripadniki drugih manjšin v Sloveniji svoj položaj urejen pripadniki slovenske manjšine v nekdanjih republikah. Na Hrvaškem, recimo, imajo Slovenci celo svojega poslanca. Tega pa manjšinci v Sloveniji niti ne pričakujejo, pravi Gutić.
