Pirančanka Nevenka Kavčič se potoži, da jo prijatelji, sodelavci in sorodniki sploh ne obiskujejo več. Pa ne zato, ker bi si prišli navzkriž. Razlog je v parkiranju. V mestu je parkiranje omejeno, na zunanjih parkiriščih in v garažni hiši pa je parkiranje dražje od kavice, ki bi jo spili pri njej doma.
To je le ena od zagat Pirančanov in vseh, ki morajo v Piran kaj pripeljati ali pa tja pridejo na dopust. Domačini se še vedno ukvarjajo s tem, kako domov pripeljati nov pralni stroj ali kako do doma spraviti material za obnovo stanovanja. Pešci se radi sprehajajo tik ob morju, kjer pa pločnika zanje ni. Terase gostinskih lokalov se širijo na prometne površine, intervencijska vozila večkrat naletijo na zaparkirane dovoze. Vsi, ki v mesto dostavljajo blago, to lahko storijo le ob določenih urah in z zamudami povzročajo kaos. Kavčičeva meni, da je tudi prometna nedostopnost razlog, da je Piran demografsko ogrožen.
Rešitev: garažne hiše
V piranski občini na prometne zagate in vizijo mobilnosti odgovarjajo s celostno prometno strategijo. Probleme parkiranja nameravajo do leta 2022 reševati s 500 novimi parkirnimi prostori. Polovico bi jih dobili v novi garažni hiši na mestu nekdanjega bencinskega servisa, polovico z razširitvijo garažne hiše na Fornačah. Dodatnih 500 prostorov bi do leta 2030 prinesla nova garažna hiša, ki bi jo zgradili pod današnjim stadionom ob mestnem pokopališču. Domačinom bi pomagali tudi z odkupom parkirišč v garažni hiši Fornače. Druga večja novost je uvedba deljenega prometnega prostora na 650-metrskem odseku obalne ceste od carinskega pomola do nočnega kluba Tri papige. Brez delitve na pločnike in cestišče bi ga enakopravno uporabljali vsi udeleženci prometa. Med garažnimi hišami in mestnim trgom naj bi pogosteje kot zdaj vozili okolju prijaznejši avtobusi. Obsežno nalogo pa si je občina v strategiji zadala tudi na ravni ozaveščanja. Do leta 2022 želijo več ljudi spraviti na kolo in preusmeriti na javni potniški promet.
Polovica jih nikoli ne kolesari
Piranske prometnice ob koncih tedna in v poletni sezoni resda obremenjujejo turisti, vendar pa k slabemu prometnemu stanju nekaj pripomorejo tudi navade domačinov. Anketa, ki so jo opravili med 702 občanoma Pirana, je pokazala, da jih dve tretjini nikoli (ali manj kot enkrat na mesec) ne uporablja javnega prevoza in da se polovica anketirancev nikoli ne vozi s kolesom. Tudi zato najbrž ne čudi, da so zelo nezadovoljni zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov. V garažni hiši jih parkira malo, večinoma zato, ker je parkiranje tam drago. Če bi Piran popolnoma zaprli za promet, bi v zameno najpogosteje zahtevali stalne avtobusne povezave od parkirne hiše do mesta in brezplačno parkiranje. Slaba petina pa takšne rešitve ne bi podprla pod nobenim pogojem.
Se bo torej pločevina iz arhitekturnega bisera slovenske obale sploh kdaj umaknila? Župan Peter Bossman pravi, da kaj takega na podlagi javnega mnenja in ugotovitev strokovnjakov s področja prometa trenutno še ni mogoče, ostaja pa to dolgoročni cilj občine. Dotlej se bo zavzemal za racionalno rabo parkirnih prostorov v mestu. »Kdor parkirni prostor v središču mesta bolj potrebuje, mora do njega priti lažje,« meni.
