Ker štejejo samo dejstva, si je časopisna hiša Večer zadala z javno razpravo zbistriti sliko o načrtovani naložbi koncerna Magna. Nanjo so povabili kar 16 gostov. Zaradi množice nastopajočih je dogodek izpadel kot nekakšno predvolilno soočenje kandidatov s predvidljivimi stališči. Približno 200-glavo občinstvo, v katerem je bilo tudi veliko »ploskačev«, ni slišalo nič novega.
Še najmanj je bilo odgovorov na naslovno vprašanje razprave: Magna da ali ne. Utemeljenih argumentov proti izvedbi naložbe ni predstavil nihče, ker takšnega nasprotnika med gosti niti ni bilo. V ospredju se je znašlo vprašanje, kako in kje izpeljati ta megaprojekt, da bi bili z njim zadovoljni (skoraj) vsi.
Iz nedavne Večerove javnomnenjske raziskave izhaja, da večina vprašanih ne verjame v napoved ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, da bo Magna v Sloveniji nekoč zaposlovala 3000 ljudi ali več. »Tak končni obseg števila zaposlenih je sicer predviden, ni pa ga še potrdil investitor,« je danes trdil minister.
So se te napovedi vmes kaj spremenile? »Naših strategij ne spreminjamo vsake tri mesece,« je razložil Wolfgang Zitz, predstavnik Magne Steyr. Neposrednega odgovora na vprašanje, ali bodo v Sloveniji dejansko kdaj zaposlovali več tisoč ljudi, pa ni izustil. »Obseg proizvodnje je odvisen od naročil naših kupcev,« se je izgovarjal.
Avstrijec bo konec leta 2018 imel novo lakirnico
Prav tako ni razkril, kdaj bodo sprejeli dokončno odločitev, ali bodo v Sloveniji gradili ali ne. »Prepričan sem, da bom konec leta 2018 upravljal novo lakirnico s približno 400 zaposlenimi,« je bil izmuzljiv. Njene lokacije ni omenil.
Rado Lobnik je lastnik 7,5 hektarja zemljišč na območju predvidene gradnje v občini Hoče - Slivnica. S prodajo parcel bi ustvaril približno pol milijona evrov dobička, saj bi na novi lokaciji kupil nadomestna zemljišča po bistveno nižji ceni. Kljub temu se je podpisal pod pobudo za presojo ustavnosti lex Magna. »Zmotila me je uzakonjena razlastitev. Bojim se, da bo ta pravna praksa obstala,« je utemeljil svojo potezo.
Znano je, da se državi in občini Hoče - Slivnica v tem projektu zatika na več frontah, med drugim v postopku zagotovitve nadomestnih kmetijskih zemljišč, ki so pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Sprva jih je občina nameravala zagotoviti s sečnjo 66 hektarjev gozda v Rogozi, kar pa je med krajani sprožilo hud odpor. Po zadnjem kompromisnem predlogu bi posekali »samo« štiri hektarje gozda. Krajanom je tudi to preveč. »Še zmeraj je dovolj časa, da se primernejša zemljišča poišče drugje,« je prepričan Simon Žlahtič, predstavnik civilne iniciative Rešimo rogoški gozd.
Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, je podvomila o njegovih navedbah. »Rekultvacije deponij in gramoznic ni možno narediti na pamet. Za to bi bila potrebna sprememba prostorskega načrta,« je dejala. »Če je država lahko sprejela lex Magna in z njim poenostavila postopke, bi lahko zakonsko razrešila tudi problem s sečnjo gozda,« ji je ugovarjal Leo Kremžar, župan sosednje občine Miklavž na Dravskem polju in eden glasnejših kritikov državnega vodenja postopkov v dobrobit Magni.
Usoda naložbe v Arsovih rokah
O tem, ali Magna bo ali ne, bo najbrž nazadnje odločilo ministrstvo za okolje in prostor oziroma agencija za okolje (Arso), ki bedi nad izdajo okoljevarstvenega soglasja. »Prejeli smo 72 zahtev za sodelovanje v izdaji soglasja,« je razložila ministrica Irena Majcen. »Status stranskega udeleženca je bil odobren 11 prosilcem, med drugim tudi občini Miklavž na Dravskem polju. Na njihove pripombe bo treba odgovoriti do 26. junija. Kdaj bo izdano okoljevarstveno soglasje, pa ni možno napovedati. Morda bo to že kmalu po omenjenem roku.« Konkretnejša ni želela biti. »Upravnega postopka ne vodim jaz, temveč pristojni sodelavci,« je dejala. Kot je znano, v Magni vsa dovoljenja pričakujejo še ta mesec, sicer bodo rekli Sloveniji zbogom.
Razpravo je nekoliko pogrel župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Novembra lani je vse pristojne opomnil na ničvredno 230 hektarjev veliko zemljišče v Kidričevem, katerega edina lastnica je država. »Na ministrstvu za gospodarstvo so mi rekli, da bodo to območje ponudili drugemu investitorju,« se je spominjal. »Magni pač ta lokacija ni bila všeč,« je neustreznost kidričevske lokacije utemeljil državni sekretar Aleš Cantarutti. Avstrijcem je pač bil bolj všečen alternativni predlog pozidave kmetijskih zemljišč v občini Hoče - Slivnica.
