Tako kaže letno poročilo REN21 (Renewable Energy Policy Network for the 21st Century), mednarodne mreže, ki spodbuja uporabo obnovljivih virov energije v 21. stoletju, s sedežem v Parizu. Konec leta 2016 je zmogljivost vseh elektrarn na obnovljive vire energije presegla 2000 gigavatov (GW) električne energije. Dosegla je 2017 GW, kar je 8,7 odstotka več kot leto prej. Največ, za 33 odstotkov, se je v enem letu povečalo izkoriščanje sončne energije.
Še leta 2004 je bila zmogljivost elektrarn na obnovljive vire energije 800 GW, leta 2013 1560 GW elektrike, lani torej 2017. Treba je upoštevati, da je danes delež hidroelektrarn pri proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov energije samo še 50-odstoten, leta 2013 je bil 63-odstoten in leta 2004 90-odstoten. A v Sloveniji je podobno kot na Švedskem in v Avstriji ta delež hidroelektrarn še vedno izjemno visok.
Pri sončnih elektrarnah se je po vsem svetu v letih 2004, 2013 in 2016 zmogljivost proizvodnje elektrike takole skokovito povečevala: z 2,6 GW na 139 GW in lani na 303 GW. V istih letih se je pri vetrnih elektrarnah povečala z 8 GW na 318 GW in lani na 487 GW.
Kitajska je še vedno vodilna pri sončnih elektrarnah in je zaslužna za kar 50 odstotkov povečanih zmogljivosti, pri vetrnih elektrarnah, kjer je prav tako prva, pa za 40 odstotkov. Že precej za njo pri teh dveh vrstah pridobivanja elektrike zaostajajo zahodne države ter Japonska in Indija.
Pri nas malo elektrike iz sonca in vetra
V Sloveniji od leta 2013 investicij v sončne elektrarne skoraj ni, ker ni več subvencij. Zdaj se na tem področju stvari spreminjajo. Kakor koli že, v Sloveniji trenutno na prebivalca proizvedemo samo 125 vatov elektrike iz sončne energije, v Nemčiji pa 690 vatov na prebivalca. Glede elektrike iz vetrnih elektrarn je razmerje še veliko slabše. Podobno kot Švedska in Avstrija s hidroelektrarnami izpolnjujemo cilje iz zavez EU. Sicer mora Slovenija do leta 2020 pri porabi vse energije doseči 25-odstotni delež iz obnovljivih virov, trenutno smo pri 22 odstotkih, pri čemer ima pomemben delež tudi kurjenje drv. Menda bo teh nekaj odstotkov težko doseči, ker investitorje odvrača nizka cena elektrike.
Po svetu manj investicij
A čeprav se po svetu delež sončne in vetrne energije ter tudi energije iz biomase pri proizvajanju elektrike in pri vsej energiji, ki jo uporablja človek, povečuje, so se lani glede na leto 2015 za 23 odstotkov zmanjšale investicije v sončne in vetrne elektrarne in v elektrarne na biomaso. Tako so lani investicije znašale 215 milijard evrov, kar pomeni, da so na ravni leta 2010. Zlasti je manj investicij v hitro rastočih gospodarstvih (tudi na Kitajskem), ki so še leta 2015 prvič več vložila v obnovljive vire energije kot visoko razvite države.
Manj investicij pa je deloma tudi zato, ker se je tehnologija pocenila, torej je mogoče več elektrike dobiti za manj denarja. Poročilo REN21 tako navaja primer Argentine, Čila, Indije, Jordanije in Savdske Arabije, kjer je pri nekaterih projektih za sončne elektrarne cena za kilovatno uro padla celo na 0,003 dolarja. Slovenija bi tako lahko v prihodnjih letih in desetletjih izkoristila vse nižje cene sončnih elektrarn, da bi postali brezogljična družba.
Ogrožen pariški sporazum
Vendar je zaradi upada investicij v svetu upravičena bojazen, da se bo rast v sektorju obnovljivih virov energije zmanjšala. Avtorji poročila REN21 poudarjajo, da manj investicij kaže, da »energetska tranzicija ne bo dovolj hitra, da bi dosegli cilje pariške podnebne konference«. Cilj, ki si ga je na tej konferenci konec leta 2015 zastavilo človeštvo, je, da se povišanje temperature glede na konec 19. stoletja, ko se je začela industrijska doba, do leta 2100 omeji vsaj na 2 stopinji. Če je mogoče, pa na 1,5 stopinje.
»Edini način za hitro zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida je, da se preneha uporabljati premog in da se pospeši investicije v energetsko učinkovitost in v obnovljive vire energije,« pravi Christine Lins, izvršna sekretarka REN21. Trenutno je v svetu dvakrat več investicij v obnovljive kot v fosilne vire energije (premog, zemeljski plin in nafta). Vendar je še vedno veliko več državnih subvencij za fosilne vire energije. Še leta 2014 so na primer države po svetu za fosilni sektor namenile 490 milijard dolarjev (440 milijard evrov), samo 135 milijard dolarjev pa za obnovljive vire energije. To pomeni razmerje 4:1, ki je neugodno za alternativno energijo.
