Po štiriletnem mrtvilu so pred vrati nove subvencije za energijo iz obnovljivih virov in soproizvodnih naprav v okviru podporne sheme, ki jo polnijo vsi odjemalci električne energije. Agencija za energijo je na razpis za skupno 10 milijonov evrov novih podpor prejela več kot 270 prijav za naprave s skupno nazivno močjo 128 megavatov, od tega kar 56 megavatov iz projektov vetrnih elektrarn. Sledijo kogeneracije oziroma naprave za soproizvodnjo elektrike in toplote (SPTE) na zemeljski plin, nato na lesno biomaso ter sončne elektrarne in hidroelektrarne. »Zdaj smo v fazi urejanja oziroma zagotavljanja popolnosti prijav. Šele potem bomo lahko izvedli izbor projektov in razkrili tudi cene,« so sporočili z agencije.
Za vse ne bo dovolj denarja
Po novem v podporno shemo ne bodo več vključevali kar vseh proizvajalcev po vrsti, temveč jih bodo izbirali glede na ponujeno ceno elektrike od najcenejših do tistih z najvišjo še dovoljeno ceno, dokler ne bo zmanjkalo denarja. In tega po mnenju agencije za vse prijavitelje ne bo dovolj. »Po grobih ocenah bomo v podporno shemo vključili proizvodne naprave s skupno električno močjo okrog 45 megavatov, od tega več kot 30 megavatov iz obnovljivih virov energije,« so napovedali.
Ob tem je vlada že vnaprej desetmilijonsko pogačo razdelila tako, da lahko skupno največ dva milijona evrov subvencij pričakujejo proizvajalci fotovoltaične in vetrne energije, po milijon evrov male hidroelektrarne in soproizvodne naprave na zemeljski plin, po tri milijone evrov pa elektrarne na lesno biomaso in obnovljene soproizvodne naprave v sistemih daljinskega ogrevanja.
Takšna razdelitev že tako »ubornega« zneska za nove subvencije – od vzpostavitve sheme leta 2009 so subvencije v prvih štirih letih predvsem na račun sončnih elektrarn presegle 100 milijonov evrov na leto – je povzročila nemalo trenja med predstavniki posameznih tehnologij. Med drugimi je tudi Združenje slovenske fotovoltaične industrije vlado opozorilo, da kar štiri petine denarja namenja za subvencioniranje neperspektivnih tehnologij. »Načrti in aktivnosti v Sloveniji gredo ravno v nasprotno smer glede na svetovni razvoj… Danes je že povsem jasno, da sta edina omembe vredna obnovljiva vira energije fotovoltaika in veter, vse drugo je eksotika,« so zapisali.
Glavni krivec za mrtvilo evropska komisija
Na ministrstvu za infrastrukturo medtem vztrajajo, da želijo s takšno razdelitvijo denarja spodbuditi tiste tehnologije, pri katerih so odstopanja od vladnega akcijskega načrta za spodbujanje obnovljivih virov energije do leta 2020 največja. Kljub temu so po lastnih zagotovilih upoštevali tudi interes oziroma pričakovane prijave za subvencioniranje posameznih tehnologij. Na agenciji za energijo so dodali, da je takšno razdelitev sredstev potrdila tudi evropska komisija.
Prav dveletno čakanje na njeno soglasje k spremembam podporne sheme je po pojasnilih infrastrukturnega ministrstva tudi glavni vzrok za to, da je država toliko časa mencala z oživitvijo subvencij. Spomnimo, zaradi nenadzorovanega in finančno nevzdržnega razraščanja obnovljivih virov energije, predvsem sončnih elektrarn, je vlada z letom 2013 močno oklestila prerazkošne subvencije. Zaradi načrtovanih sprememb podporne sheme pa je nato sploh prenehala dodeljevati podpore elektrarnam, ki so bile v omrežje priključene po 22. septembru 2014.
Popravki so bili po pojasnilih agencije za energijo nujni ne le zaradi nevzdržnosti sheme, temveč tudi zaradi sprememb evropske zakonodaje, ki je zahtevala uvedbo konkurence med kandidate za subvencije. »Spremembe zdaj vladi omogočajo nadzor nad količino denarja za podpore in nad širitvijo podporne sheme, ki mora biti skladna z zagotovljenim denarjem za podpore,« so zapisali tudi na ministrstvu.
